Kupil bom Kranj

Besedilo: Mali Brat
Kategorija: Humor / petek, 31. januar 2014 / 10:10

Neznani Kranjčan, ki ima na knjižici jurja evrov, namerava kupiti mesto Kranj. Kot pravi, transparentno, saj bo danes zvečer objavil prevzemno ponudbo.

Pogovarjali smo se s Kranjčanom sred­njih let, ki se je v sredo zvečer po treznem premisleku, medtem ko so na TVS med vremenom in športom vrteli oglase, odločil, da bo kupil mesto Kranj. Sprva sicer po delih, ampak v 145 letih, kot predvideva finančna konstrukcija nakupa, upa, da bo mesto v celoti njegovo. Z njim smo opravili krajši pogovor, a je prosil, da njegovega imena ne bi izpostavljali v javnosti. »Saj veste, kako je, človeška zavist je bolj slaba korist,« nam je povedal.

Na vprašanje, od kod mu denar, je odgovoril: »Vzel bom kredite pri različnih bankah, nekaj mi bosta posodila sinova (kot dober oče jima bom potem vrnil z obrestmi), računam na kakšno subvencijo s strani države, tu so dobrodelne ustanove in društva, brezdomci bodo zame zbirali drobiž … Ni da ni. Moram pa priznati, da imam ta trenutek na banki tudi 1209 evrov gotovine.«

Se vam ne zdi, da je, čeprav se nameravate truditi, da bi zbrali denar, to še vedno premalo. Kranj je le veliko mesto, cena gre najbrž v milijarde. »Zavedam se, da je mesto nekaj vredno. A prav te dni, ko je zapadel sneg in je na cestah žlobudra, je cena padla za dvajset odstotkov. Kdo pa bi hotel takle Kranj? Vam povem, danes to ne gre, ljudje imajo raje toplo, sonce, kaj na žar, pa pir čez.«

Vam bodo dali kredit na lepe oči? »O hvala, nisem mislil, da imam tako lepe. A mislite, da to še vžge pri bankirjih. Mi­slim, da to ni noben problem, kredit bom zavaroval s hipotekami na mesto. Katera banka pa ne bi vzela degradiranega območja propadlih tovarn ob Savi ali pa dela kanjona reke Kokre, kjer je vsake toliko časa kakšen skalni podor. To je pa ja vredna zemlja.«

Še vedno ne vem, kako boste prišli do večmilijardnih vsot. »Še en adut imam, ki mi bo prinesel precej denarja. Osemletni sin mojega najboljšega prijatelja mi je za dva indijančka in ledeni čaj naredil aplikacijo za mobilne aparate, ki od vsakega dotika zaslona na aparatih, ki obstaja na zemeljski obli, prinese dva centa na moj račun. Samo ne tega okrog govorit.«

Zdaj se nam nakup zdi že nekoliko bolj mogoč. Kaj pa ljudje, prebivalci mesta, lastniki podjetij, pa veveričke iz Prešernovega gaja? »Čakajte no, kaj pa imajo oni s tem, saj sem jaz kupec, ne oni.«