Preživeli viharje lanskega leta, toda ...

Čeprav smo že krepko zakoračili v novo leto, je še vedno čas, da se tudi na področju športa za trenutek ozremo nazaj v leto 2013. Športniki iz jeseniške občine smo preživeli viharno leto. O gospodarski krizi in recesiji čivkajo že vrabčki, področje športa pa je bilo na Jesenicah še dodatno obremenjeno z ukinitvijo dvanajstin. To je v večini društev, ki imajo več te­kmovalne dejavnosti, povzročilo veliko težav. Breme do skrajne meje zbirokratiziranega sistema so zato še v večji meri nosili starši in udeleženci v športnih programih. Vse prošnje za ohranjanje financiranja po dvanajstinah, ki bi vsaj malce umililo finančne probleme po društvih, so žal naletele na gluha ušesa. Imamo pač smolo, da živimo v občini, ki se je odločila postati poizkusni zajček v sistemu. Namreč večina občin v Sloveniji je pustila financiranje po dvanajstinah. Ob vsem nerazumevanju pa je vseeno potrebno pohvaliti odnos uslužbenk na oddelku družbenih dejavnosti Občine Jesenice, ki so se zelo potrudile in poizkušale problem umiliti tako, da so prijazno pomagale pri reševanju posameznih zagat v društvih, sicer v skladu s skromnimi zakonskimi možnostmi, a vsaj njihov odnos je bil razumevajoč in ne birokratski.

Pri tem načinu sofinanciranju programov športa se postavlja še eno vprašanje. Kako preživeti mesece, ko se vleče sprejemanje programa sofinanciranja. Država se je tako odločila, da imajo uporabniki pravico do črpanja sredstev le sedem mesecev v letu. V prvih štirih mesecih tako društva z zamikom plačujejo obveznosti, nato pa ponovno pride do težav v decembru, kajti računi za december prihajajo šele v prvem tednu januarja. Morda pa bo končno le v spomladanskih mesecih slovenski parlament sprejel nov nacionalni program športa, ki je že v parlamentarni proceduri. V tem za slovenski šport pomembnem dokumentu pa je kar nekaj elementov, ki bodo poizkušali šport vrniti civilni sferi.

Pri Športni zvezi Jesenice tudi že kar nekaj časa opozarjamo na kadrovske težave pri vodenju društev. Volontersko delo je podcenjeno in ne priznano. Zakon o prostovoljstvu določa, da se prostovoljno delo finančno vrednoti. Toda pri sofinanciranju dejavnosti pa se to ne priznava kot prispevek članov za funkcioniranje društev. Naj navedem samo primer. Trener, ki dela z otroki, se odpove honorarju za svoje delo, društvo ima v programu športa za to njegovo delo sicer odobrena finančna sredstva, toda ker teh sredstev trener ni dobil, jih tudi društvo ne more počrpati, ker pač nima dokazila, da jih je porabilo namensko za strokovni kader. Nujno je potrebno spremeniti odnos do prostovoljnega dela. Pa tudi spremeniti miselnost, da brezplačnega dela v športu ni. V veliki večini društev je to edini vir, da sploh lahko preživijo!

Pa dovolj o birokratih, ki nam grenijo športno življenje. Kljub težavam se je večina dejavnosti v občini ohranila. Začetek leta je bil zelo težak, kajti druš­tva v športih na ledu so bili brezdomci. Bilo je težko, toda vsi so preživeli in izpeljali svoje programe. Evropsko prvenstvo v košarki na Jesenicah je bil dogodek, ki bo za vedno z zlatimi črkami zapisan v bogato zgodovino jeseniškega športa. Po prvenstvu pa so v prenovljeni dvorani nov zagon dobili tudi vsi klubi, ki delujejo v njej. Prvi rezultati veliko boljših pogojev se že kažejo. A pri tem je potrebno opozoriti, da dejavnost društev ne prenese komercialnih cen najema dvorane. Občina je sicer nekaj že storila in upošteva pri izračunu le obratovalne stroške, toda tudi ena tretjina cene je za društva preveliko breme. Tu potrebujemo še kar nekaj razumevanja Občine. Škoda je, da društva sedaj varčujejo tako, da zmanjšujejo število ur treningov, združujejo skupine. Trpi kakovost dela, posledično pa so tudi rezultati slabši. V tem segmentu žal ne sledimo Strategiji razvoja športa v občini.

Naj zaključim. Jeseniški šport je preživel morda najbolj kritično leto v zgodovini. Bilo je kar nekaj zares lepih dosežkov in rezultatov jeseniških športnikov. Ne bom jih našteval, ker bi za to rabili več prostora. Športna zveza Jesenice bo po končanih olimpijskih igrah v mesecu marcu pripravila tradicionalno prireditev podelitve priznanj jeseniškim športnikom za dosežke v preteklem letu. Takrat bo priložnost, da se vsem uspešnim športnikom in športnim delavcem zahvalimo za vse, kar so postorili v preteklem letu. V letu, ki je v teku, pa si zaželimo čim manj ozkega birokratskega gledanja za šport, čim boljše pogoje za dobro strokovno delo v vseh športnih panogah ter morda tudi vrnitev kvalitetnega članskega hokeja v domeno Jesenic. Vrnimo si naš jeseniški ponos. Čisto na koncu pa naj opozorim še, da v letu 2014 kar nekaj jeseniških športnih panog praznuje 60-letnico svojega delovanja. Torej je naša naloga, da omogočimo vsem vsaj minimalne pogoje za delovanje tudi v prihodnje.

Branko Jeršin