Sprehod za babice, dedke … z vnuki ali brez

Kranj, delavnik, pozno dopoldne. Pust dan, zelo prazen trg. Pred galerijo Prešernovih nagrajencev pano. Razstava ilustracij Marlenke Stupica. Z Izbranim vstopiva. Leta se bliskovito sučejo nazaj. Ko sva sama brala pravljice. Ko sva jih brala sinovoma pa tudi vnukoma. Marlenka Stupica je resnična carica med čarovnicami barv, vzdušij, razpoloženj, fantazijskih pokrajin … Najprej si ogledava film, v katerem Prešernova nagrajenka za 2013 pripoveduje o svojem odnosu do kolovrata pravljic, ki jim je s svojo paleto in notranjim bogastvom stkala tako čudovita oblačila. Potem človek preprosto zaplava iz vsakdana v dobrohotni svet pravljic. Sneguljčica, Pa­stir, Pika Nogavička, Palčica, Grdi raček, Trnjulčica, Rdeča kapica, Moj dežnik je lahko balon, Krojaček Hlaček, Zvezdni tolarji in še in še … Detajli, ki jih kdaj prej nisem opazila, me navdušijo. Podobe razodevajo bogat čustven svet slikarkinih poti. Pri sijajni Piki Nogavički se mi utrne smeh, toliko je hudomušnosti; pri Grdem račku navduši čarobnost pokrajine in belih ptic. Ob vsaki ilustraciji se kar vrti kolešček v sivih možganskih celicah: svet podobe in svet besede, zlita v resnično lepoto. Ne bo vam žal, če si privoščite sprehod skozi večnost pravljic. Sami ali z vnuki. Vsaj za dobro uro se otresete vsakdanjih sitnosti, če spominov ne štejem. Časa pa ni več dosti. Razstava se za­pre 24. prosinca (januarja).

Seveda se je potem doma govorilo o pravljični kuhinji. Leta 2000 sem ob gostovanju v Meiningenu pod cerkvenim zvonikom jedla Sneguljčičine rezine. A kaj, ko so bile obložene s svežimi slivami. Kaj pa koktajl Snegulj­čica? Sem našla recept, a je preveč osladen. Mandljev sirup pa kokosov sirup pa le nekaj cl ananasove svežine. Tam v hišici sredi gozda je Sneguljčica gotovo poznala čemaž. A zdaj še ne raste. Kaj pa, če jaz Sneguljčici podtaknem kakšen dober, preskušen recept? Nekaj, kar bodo škratje radi jedli. Palačinke, a ne z marmelado. Hrenovke vsi »ta mali« tako radi jedo. In če že čemaža ni, blitve ne manjka, brokoli pa je tako stalnica. In tako so nekoč palačinke s hrenov­ko in blitvo postale palačinke »Sneguljčica«.

Palačinke »Sneguljčica«

Za 4 osebe potrebujemo: 250 g moke, 4 dl mleka, 1 dl piva, 2 jajci, sol, poper, maščobo za peko, 4 hrenovke, pol kg sveže blitve, 40 dag brokolija, 1 strok česna, 4 do 5 žlic kisle smetane, maslo za premaz, ščep sveže mletega popra in muškatnega oreška.

Pripravimo testo za palačinke in počakamo, da vsaj pol ure počiva, nato palačinke spečemo.

Blitvo očistimo in jo na hi­tro blanširamo v slanem kropu. Cvetke očiščenega brokolija prav tako skuhamo v slanem kropu na zob. Oboje dobro odcedimo. Hrenovke za 5 minut položimo v krop, vendar posodo takoj odstranimo z ognja.

V smetano umešamo česen, ščep popra in muškatnega oreška. S tem premažemo palačinke, razdelimo nanje liste blitve in cvetke brokolija, na sredo pa položimo hrenovke. Trdo zvijemo in palačinke zložimo v pekač, obložen s papirjem za peko. Palačinke premažemo z maslom ali kislo smetano in gratiniramo 15 minut. Popečene palačinke ponudimo z listnato solato. Pa dober tek!