Razlogov za krčenje ni
Za letošnje krčenje slovenske gospodarske aktivnosti, namreč. Tako ugotavljajo štirje ugledni ekonomisti z Velimirjem Boletom in Jožetom Mencingerjem na čelu. In slovenska vlada? Prvakinja in prvaki strank sestavljajo novo koalicijsko pogodbo.
Gospodarstvo, mladi, zdravje in proti korupciji
Predsedniki vladnih strank so se ta teden sestali na Brdu in po večurnem pogovoru pred javnost prišli zadovoljni. Kot kaže sedaj, so glavne točke osnutka nove koalicijske pogodbe prave, da bi lahko ta vlada opravljala mandat do rednih volitev. Predsednica vlade Alenka Bratušek je prioritete nove pogodbe in vlade za obdobje naslednjih dveh let strnila v en stavek: »Naše prioritete so gospodarstvo, mladi, zdravstvo in boj proti korupciji oziroma gospodarskemu kriminalu.«
Kje v naštetih štirih točkah bo svojo vlogo našel TEŠ 6, bo pokazal čas, šefi strank pa so se zedinili, da je nujna revizija projekta. Karl Erjavec je zadovoljen, ker bodo pokojnine ostale nedotaknjene, Gregor Virant, ker ne bo novih davkov. Igor Lukšič je zadovoljen, da si je Slovenija v svetu znova pridobila kredibilnost. Mimogrede, obrestna mera na borzi MTS za desetletne obveznice je ta teden padla pod 4,60. Po sestanku so tudi sporočili, da bosta kmalu znana kandidata za izpraznjeni ministrski mesti. Eno je že tu. Minister za zdravje naj bi postal Igor Šoltes.
Ni razlogov za padec BDP
Kdo bo bedel na gospodarstvom, za zdaj še ni znano. Znane so tako evropske kot domače napovedi o krčenju slovenskega gospodarstva. In znano je mnenje uglednih ekonomistov Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar in Robert Volčjak so v najnovejšem Ekonomskem ogledalu zapisali: Razlogov za krčenje BDP v 2014 ni (november 2013).
Takole so zapisali v uvod: Tuje in domače institucije kar tekmujejo v napovedih katastrofičnega krčenja gospodarske aktivnosti. Po njihovih napovedih naj bi bila Slovenija v letu 2014 skupaj s Ciprom najslabša med vsemi članicami EU. Čeprav je stanje v gospodarstvu slabo, ob koncu leta ni znakov novega poslabšanja. Prej narobe: dejanska gibanja in pričakovanja kažejo na rahlo oživljanje gospodarstva ali vsaj na nadaljevanje stagnacije, kar se bo spremenilo le, če bo prišlo do večjih problemov v najvažnejših trgovinskih partnericah ali do velikih napak gospodarske politike. Tudi Svetovna banka je ta teden sporočila, da bi lahko Slovenija rasla.
Bučke, banane in korupcija
Ali bodo besede ekonomistov meso postale ali postale bučke, bo pokazal čas. Znano pa je, da je Izet Rastoder, trgovec z bananami in predsednik Nogometnega kluba Olimpija, Luki Koper postavil ultimat. Zahteva 250 tisoč evrov vredno sponzorsko pogodbo, sicer bo svoje ladje z bananami preusmeril v druga pristanišča.
Ne gre za majhen posel in majhno 'grožnjo', saj Rastoder skozi slovensko morsko okno v svet pripelje kar 26 ladij z bananami za vso srednjo in vzhodno Evropo ter Balkan. »Če je Gašpar Gašpar Mišič lahko mimo nadzornikov podpisal 2,5 milijona evrov vredno pogodbo z Nogometnim klubom Koper, lahko nekaj nameni tudi Olimpiji,« je prepričan trgovec. Pribil je še, da so mu na Reki ponudili za petino ugodnejše cene, boljšo ponudbo so dali tudi v Trstu.
Bo ali ne bo kaj kruha iz te moke? Komisija za preprečevanje korupcije je primer že predala tožilstvu zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja oziroma sprejemanja daril pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Proti komu so vložili ovadbo, ni znano, ali bo prišlo do sodbe, pa bo jasno čez dolge mesece.
Kljub sodbi ni kriva
Vsaj na prvi stopnji, torej nepravnomočno, so zadeve že jasne. V zadevi Gordane Živčec Kalan, nekdanje predsednice zdravniške zbornice, v spornem primeru je tudi vršilka dolžnosti direktorice Zdravstvenega doma Izola. Po mnenju sodišča je kaznivo dejanje zlorabe položaja zagrešila septembra 2010, ko je podpisala depozitno pogodbo s Poštno banko Slovenije in nato še kreditno tripartitno pogodbo z Mabra Inženiring (ta je bila takrat insolventna!).
Tako je z računa zdravstvenega doma posodila 150 tisoč evrov, posojila pa zavarovala z večjim stanovanjem v lasti Mabre. Tako je javni zavod omogočil zasebnemu podjetju pridobitev posojila. To je sodišče ocenilo za nezakonito, Gordano Živčec Kalan pa obsodilo na pogojno kazen devetih mesecev zapora s triletno poskusno dobo.
Pogojno obsojena zdravnica ves čas trdi, da je delovala v korist izolskega zdravstvenega doma, saj so na koncu prejeli nazaj glavnico in še deset tisoč evrov obresti. Sodišče je kljub temu presodilo, da zakonodaja tovrstnih poslov ne dovoljuje. Ta posel je bil sporen tudi zato, ker je Mabra lahko s posojilom zaključila gradnjo Dunajskih kristalov, kjer ima prostore tudi Zdravniška zbornica Slovenije. Takrat ji je predsedovala – Gordana Živčec Kalan. Njen odvetnik Mitja Jelenič Novak meni, da je obsodba absurdna, saj bi po takšnih načelih morali biti obsojeni vsi uspešni direktorji javnih zavodov.