Eksploziv so že glodale miši

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / torek, 14. januar 2014 / 10:39

Nekdanja kamniška smodnišnica, ki so jo za potrebe vojske kot eno prvih tovrstnih v Evropi postavili pred dobrimi 160 leti, je te dni spet pod nadzorom vojske. Ta je namreč prevzela zahtevno sanacijo ostalin Kemijske industrije Kamnik v stečaju, ki smodnika ne izdeluje več, je pa v objektih ostalo več ton nevarnih snovi in eksploziva. Ob predstavitvi dela so novinarjem omogočili vstop na sicer varovano, a zdaj že razpadajoče območje in priložnost smo z zanimanjem izkoristili.

Kamniška smodnišnica (ki je bila edina tovarna smodnika pri nas) je imela, razen zadnjih nekaj let, vedno status vojaškega objekta in je bila zato vseskozi zavita v tančico skrivnosti. Za betonskim in razpadajočim obzidjem z bodečo žico na vrhu, ki se vije ob cesti Kamnik-Stahovica, se razprostira do­brih šestdeset hektarov veliko območje smodnišnice, kjer si je v najbolj­ših časih kruh služilo več kot 1400 zaposlenih. Dobri časi so kljub v svetu cvetoči vojaški industriji za kamniško smodnišnico žal minili, in čeprav so po količini proizvedenega smodnika in po njegovi kakovosti sodili v sam evropski vrh, je tovarna oz. podjetje KIK Kemijska industrija Kamnik, ki je zaposlovalo še dobrih trideset ljudi, pred tremi leti razglasilo stečaj.

Dokler je proizvodnja obratovala, so bili zaposleni podvrženi strogim varnost­nim ukrepom, z njihovim odhodom pa je na območju brez nadzora ostalo več ton nevarnih snovi, ki jih Slovenska vojska uničuje oz. odstranjuje že vse od novembra. Sanacija poteka po načrtih, čeprav izkušenj s tem naši strokovnjaki še nimajo, smo slišali na predstavitvi dela, ki so nam ga v besedi in tudi praksi prikazali v samem osrčju smodnišnice, skorajda zloglasnem objektu 92. »Ko smo prvič vstopili v ta objekt, smo si le previdno ogledovali, prav ničesar nismo premikali. Pomagali smo si z zadnjimi popisi iz leta 2009, pri katerih nato bistvenih odstopanj ni bilo, čeprav je res, da se v natančne količine niti nismo spuščali, saj bi bilo prenevarno vse natančno šteti. Le približno smo izračunali, koliko je eksploziva. Od 447 kilogramov čistega eksploziva ga je v objektu zdaj le še 130 kilogramov,« pomirjujoče pove vodja sanacije, nadporočnik Peter Kogovšek, medtem ko nas opozori, da kljub temu, da so sredstva med seboj ločili, nevarnost vseeno obstaja, zato elektronske naprave niso priporočljive. Morda kar nekoliko preveč junaško smo se novinarji, snemalci in fotoreporterji kljub vsemu z zanimanjem nagnetli okoli dveh pirotehnikov v zaščitnih oblekah, ki sta nam previdno prinesla pokazat originalno zapakirane vžigalnike za bombe hrvaške vojske iz leta 1992, ki so jih izdelovali v KIK-u, in vsem nam je zastal dih, ko smo zagledali od miši pogrizeno embalažo.

Večino sredstev so vojaki pirotehniki v minulih tednih že odpeljali na varno skladiščenje na druge lokacije, minsko-eksplozivna in pirotehnična sredstva, ki pa so zaradi svoje starosti prenevarna za transport, pa morajo uničiti na mestu samem. »Raje si zatisnite ušesa, čez deset sekund bo močno počilo,« nam je svetoval Kogovšek, potem ko smo se po blatnem in zaraščenem gozdu prebili do odmaknjenega dela smodnišnice, kjer izvajajo eksplozije. Kako uničujejo stare vžigalnike za bombe, smo se lahko prepričali sami in ko je silovito počilo, smo si pošteno oddahnili, da smo v rokah strokovnjakov. Tudi fotografija je malokomu uspela.

Na območju smodnišnice je še danes več med seboj ločenih večjih ali manjših objektov, vsa so že v precej slabem stanju. Nekatera so nekdaj služila za proizvodnjo, druga za skladiščenje, spet tretja za upravo ali delav­ce. V enem od objektov, v katerega smo novinarji še imeli vstop, se zdi, kot da se je čas ustavil v minuti. Posterji na garderobnih omaricah nekdanjih zapo­slenih, milo na umivalnikih, cenik za čaj in kavo v tolarjih v skromni čajni kuhinji, majhen televizor in kopica razglednic z dopustovanj, poleg tega pa tudi vzorci pirotehničnih sredstev, vrsta epruvet in raznih pripomočkov za izdelavo eksplozivnih in drugih nevarnih sredstev in celo škaf zrncev črnega smodnika …

Še dobro, da je območje varovano, pomislim, saj bi nepridipravi ali pa kakšna strela lahko naredili veliko škode. Tako pa zdaj Kamničani lahko mirneje spijo. Nevarnosti za eksplozijo ali večji požar naj ne bi bilo več.