V osebni prtljagi imel volka

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Kronika / četrtek, 9. januar 2014 / 11:10

Cariniki ljubljanskega letališča iz leta v leto beležijo manj primerov nedovoljenega vnosa ponarejenega blaga ter ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Tudi na račun vse bolj ozaveščene javnosti.

Zg. Brnik – Ste si predstav­ljali, da je potnik na brniškem letališču želel z osebno prtljago pretihotapiti kot kovček veliko želvo? Danes je Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. »Potnica je iz Turčije iz letala prinesla jogurtov lonček. Ko je kolega pokukal vanj, ga je čakalo presenečenje – želvica rdečevratka,« pove Zvonko Perovšek, pomočnik vodja carinske izpostave Letališče Brnik. Z malo želvico so se (po zaplembi) konec tedna morali ukvarjati cariniki sami. Ustvarili so ji primerno bivališče, čez čas pa je sledil šok – želvica je v Slovenijo prišla bolna, zboleli bi lahko tudi sami.

Takšnih in podobnih primerov je na carinski izpostavi, ki deluje na Letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani, iz leta v leto zaradi vse boljše obveščenosti Slovencev manj in manj. Ne gre le za manjše ali večje želve, potniki imajo (sicer vse bolj redko) tudi korale, slonje okle, torbice iz kačje kože, tudi še krvavo kožo volka so zasegli, baje tudi kožo medveda … Konvencija Cites ščiti ogrožene prosto živeče živalske in rastlinske vrste v mednarodni trgovini. To pa pomeni, da jih potrošniki ne smemo niti kupiti, saj bi na ta način ogrozili njihov obstoj v naravi, kaj šele prenašati iz države v državo. Prek devetsto vrst živali in rastlin danes izumira zaradi prekomerne trgovine.

Med njimi so rastline ali živali, ki so vzete iz narave (največkrat školjke, korale, želve in podobno), izdelki iz narave (nakit, torbice iz raznih kož zaščitenih živali, slonji okel in podobno) ter tudi izdelki, ki vsebujejo izvlečke, tablete ali obliže iz zaščitenih živalskih ali rastlinskih vrst. »Lani večjih posebnosti ni bilo, ne pri programu CITES ne na drugih področjih,« pove Ivko Japelj, vodja carinske izpostave Letališče Brnik in doda, da gre za posledico ozaveščanja javnosti, saj je bilo dela v prejšnjih letih veliko več.

Poleg odkrivanja tihotapcev z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami letališka carinska izpostava deluje tudi v blagovnem delu, kjer opravljajo nadzor nad blagom v tovornem prometu in v hitrih pošiljkah, kjer je eno od področij dela tudi vnos ponarejenega blaga v državo. »Vse, kar zasežemo, uničimo, primerek ali dva pa zadržimo za izobraževalne namene,« razloži vodja carinske izpostave. Lani so cariniki beležili komaj nekaj poskusov vnosa ponarejenega blaga, kar pri 1,3 milijona potnikih, dvajset tisoč tonah tovora in okoli šestdeset tisoč hitrih pošiljkah ni veliko.

Cariniki so pozorni predvsem na blago z določenih destinacij deklariranih blagovnih znamk in hkratni po nizki ceni, velikokrat tudi embalaža ni lična ali pre­prosto nimajo oznake CE, ki omogoča prodaja na območju Evropske unije. Med ponaredki so razne tablete (viagra) in rastni hormoni pa najrazličnejši tekstilni izdelki, mobilni telefoni, britvice, ure, torbice, kartuše, kravate in podobno.

O tem, kako cariniki prepoznajo morebitne kršitelje na obeh področjih, Japelj odgovori: »Zelo pomembne so izkušnje, pomemben podatek je tudi destinacija oziroma od kod prihaja potnik ali pošiljka, nizka cena in podobno. Ob odločitvi za pregled lahko kršitve hitro ugotovimo ali zavržemo.« Toliko nam pove vodja, več ne, saj ne želi nepridipravom olajšati posla.