December

Besedilo: Stane Boštjančič, SD
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 6. januar 2014 / 11:30

Mesec december je bil vsaj zame vedno naporen mesec. Pa ne samo zaradi preobremenjenih jeter in želodca. Tudi zaradi intelektualnega napora, saj sem se srečeval z mnogimi ljudmi, ki so bili pametnejši kot jaz (kar ni bilo težko) in sem se jim moral sprotno prilagajati. Zlasti tistim, ki so menili, da morajo ob koncu leta postoriti vse tisto, česar med letom niso. Zastonj je bil moj intelektualni napor, ko sem jim dopovedoval, da v zadnjem te­dnu decembra za rešitev svoje duše lahko storiš bore malo.

In tako sem zavil tudi v pisarno poslanca in rodoljuba Mirana Majerja. Njegova pisarna v restavraciji nasproti občine je delovala s polno paro. Razne informacije vseh sort so kar frčale po zraku, tako da mu ni bilo težko priti do javnega mnenja, ki ga je nato v pisni ali izrečeni besedi zastonj (več ali manj) prodajal naprej in se pri tem skliceval na pravico kranjskih volivcev pa tudi drugih do informacij javnega značaja. Povedal mi je Miran M., da je šel krepit svoja domoljubna čustva na velespektakel v Grosuplje (druga, če ne prva prestolnica Slovenije) pod udarnim naslovom Mati Slovenija, festival domoljubne pesmi raznih Krkovičev, Janšev in, kakor je videti, tudi raznih Pahorjev, ki se na ta način zahvaljujejo za svojo izvolitev in pričakujejo to podporo tudi v naprej. Poslanec in rodoljub mi je še povedal, da se mu je ob vsaki domoljubni viži oko zarosilo, srce pa vztrepetalo, kot da sta smrt in ljubezen istočasno napolnila njegovo dušo. Nisem bil zastonj na položaju med osamosvojitveno vojno, je dejal, čeprav sem bolj pil kot streljal. Pravzaprav nisem spustil niti šusa, saj se sovražnik, ko je izvedel, da je moj vrhovni komandant Janša, imenovan tudi Ivan, Johan ali Janez, sploh ni upal približati. Vendar je pomembno to, da sem se odzval klicu domovine, saj brez tega nebi bilo domoljubnega festivala in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, katerega člani tekmujejo, kdo je bolj črn na prsih, pa ne zaradi dlak, zgolj zaradi trkanja na prsi. Povedal sem mu, da kar se mene tiče, se takrat, ko zaslišim, kdo vse so člani tega združenja, primem za denarnico, kar pa ne pomaga dosti. V prvi vrsti tega združenja vidim namreč tiste, ki ne morejo opravičiti svojega premoženja, ki so pripadniki tajkunskega plamena, skratka ljudi, ki zlasti denarno vedo, kaj so vrednote slovenske osamosvojitve. Nam namesto socialne varnosti ponujajo domoljubje, svojim pristašem pa ugodne državne službe ali direktorska mesta v dobrih gospodarskih družbah, za katere itak morajo nato plačevati SDS-u, NSI-ju, SLS-su. Tudi člani levih strank vrednote slovenske osamosvojitve marsikdaj razumejo enako in ravnajo po že uveljavljenem in opisanem načinu. Takega, ki bi se vsemu temu uprl, pa ni in ga tudi v letu 2014 ne bo. Ljudje se bomo prebijali skozi življenje vsak v skladu s svojimi možnostmi, socialno državo bo še naprej jemal hudič, korupcija pa bo cvetela, kot včasih 1000 cvetov na Kitajskem, v zdravstvu, občinskih strukturah, pri javnih naročilih itd..

Dragi bralec, nič kaj obetav­no. Ostane nam televizija, ki je tretjič ponovila festival domoljubne pesmi, televizija, ki nas na TV3 posiljuje za naš denar z idiotskimi nastopi v parlamentu in komisijah. Smo edini v Evropi, kjer za to, da nas nekdo politično posili, še plačamo. Kdor lahko živi od Krkovičevega domoljubja, naj še naprej brezglavo na glavo skače v prazen bazen, katerega upravitelj je SDS s svojim nesmrtnim kopališkim mojstrom na čelu.

Pa srečno v letu 2014.