Bla bla. Gre za dve povsem različni politiki. Recimo prvi demokratična in drugi režimska. Kar se režimske tiče, je to, kar gledamo v javnosti, samo demagoški teater, vse ostalo deluje v ozadju in je v bistvu nadaljevanje nekdanje partije. "Organizacija", ali če hočete "Cinična distanca", kot to imenuje Janša v Okopih. Prva se trudi za evropeizacijo Slovenije (pošteno plačilo za pošteno delo in enaka pravila igre za vse), druga za ohranitev režima v najširšem smislu in vseh pripadajočih privilegijev. Prva se drži pravil igre, druga se požvižga nanje, prva deluje odgovorno, druga arogantno. Prvo se ob njeni državotvorni drži stalno diskreditira, drugo ob vsem razdejanju, ki ga očitno povzroča državi, samodejno poveličuje v nebo itd.To je očitno že 12 letnemu otroku, brez kakršnih koli preferenc. Samoumevna dvojna merila so osupljiva. To kar tvezi hišni kolumnist Gorenjskega Glasa Miha Naglič pod mentorstvom urednice Volčjakove tako ni vredno komentiranja. Medijsko konstruirane "vstaje" seveda niso bile niti ljudske in še manj slovenske - proti komu so pa vstali? (mimogrede, v tistem času je več kot pol milijonska večina na volitvah glasovala natančno proti scenariju, ki so ga potem pod pretvezo vstajništva nekaj tisočev vseeno izvedli). Če bi res bile, potem bi moralo danes, ko se klientela očitno norčuje iz ljudi ter njih in njihove potomce brezprizivno obira do kosti - še posebej tiste, ki sploh še kaj ustvarijo - protestirati desettioče ljudi, pa ni nikjer nobenega. Organizirano poulično rušenje oblasti, ki je hotela posodobiti državo in obračunati z njenimi plenilci, je bil navaden puč. Po raznih zapisih sodeč ga ljudje kot Miha Naglič niso samo vneto spodbujali, ampak so se ob njem očitno tudi uživaško naslajali. Novinar, ki je pač vzgojen v Marksizmu (saj slovenskim medijem tako strežejo v glavnem opranoglavci s fakultete za režimsko propagando), govori o duhovni nadstavbi, a v resnici je stvar ravno obrnjena. Družba ni moralno gnila zaradi uničene ekonomije, ampak je ekonomija uničena zaradi njene moralne gnilobe. Družba, ki poveličuje zločin, še nikoli ni bila in tudi nikoli ne bo gospodarsko uspešna (samo ironično se lahko nasmehnemo vrsti mladih ekonomistov, ki se "ne bi ukvarjali z ideološkimi temami", ko jih potem vidimo kar po vrsti pristajati v objemu ideološkega mastodonta na slovenskem - bolj, ko pametujejo o liberalizmu, bolj socialistična je dežela). Tudi zato bi bilo za tega novinarja priporočljivo, naj že vendar neha vpletati verske vsebine v svoj rdeči agitprop, ker jih očitno ne razume. Avtor potem nesmisle napleta še kar naprej. Gospodarstvo, ki je bilo zmožno ustvariti približno tretjino avstrijskega, seveda ni bilo "razmeroma razvito", pač pa popolnoma zavoženo. Zato je komunizem tudi propadel, in v letih, ki so sledila, posthumno še njegova ekonomija, ki ni prestala preizkusa realnega trga. Le kako bi bilo lahko drugače z ekonomijo, ki je služila partijskemu nadzoru nad družbo. Ostalo gre na rovaš klientele, ki je mnoga podjetja, ki bi sicer morda celo preživela, enostavno uničila, da jih je potem lažje pokradla. Vsi ti ljudje so imeli še nekaj let pred tem partijske izkaznice, brez njih ne bi bili nikoli direktorji (pa ravnatelji, uredniki, itd.) in politično ter ideološko so ostali v glavnem vpeti v novejše partijske transmisije. Spremenila se je samo zunanjost, mentaliteta je ostala enaka. In prav to je najhuje. Dokler bo ta duh preveval deželo, se bo samo potapljala. Danes ga najbolje odražajo bančne luknje in vse ostale v nebo segajoče absurdnosti "partijsko" regulirane družbe. Naj povzamem: vsegliharsko sprenevedanje avtorja je neverjetno. Pljuvanje po politiki kar počez ni nič drugega, kot apologija režima, kar je najbrž njegova (in številnih njemu sorodnih vsegliharjev) intimna želja. Enako kot pri blefu o političnih elitah in podobnih bedarijah. V takšnem okolju se očitno počutijo domače in varno, saj bi realna konkurenca svobodne družbe najprej pometla prav z njimi. In zato bodo naredili vse, da se ohranja še naprej.