Tudi v krožišče previdno

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 6. januar 2014 / 11:47

Na Gorenjskem krožna križišča rastejo kot gobe po dežju. Krožišča zagotavljajo boljšo pretočnost prometa in tudi večjo prometno varnost, a vprašanje, ali jih vozniki znajo uporabljati, ostaja odprto.

Kranj – »Med najpogostejšimi napakami oziroma prekrški so nepravilni premiki z vozilom in (ne)uporaba smernikov ter nepravilno razvrščanje in vključevanje v krožno križišče,« o opažanjih policistov na terenu pove Simon Sušanj, policijski inšpektor s Policijske uprave Kranj. Med vzroki za nesreče našteje predvsem neprilagojeno hitrost, trke in nalete pri izvozih (zlasti s pešci ali kolesarji), izsiljevanje prednosti na uvozih in pri menjavi prometnih pasov.

Pred desetletjem so bila krožišča v naši soseščini redkost, nato so se pojavila počasi, da so se, na primer Kranjčani, počasi navadili nanja. Kdor je želel vaditi več, se je odpravil v ljubljanski BTC, največji lovilci znanja so se podali v največje krožišče na Tomačevem v Ljubljani. Govorimo seveda o izkušenih voznikih, ki jih do uvedbe krožišča že dolgo ni presenetilo nič, razen morda uvedba obvezne uporabe varnostnega pasu pred približno tridesetimi leti.

Mladi vozniki se vožnje skozi krožišča naučijo v varnem zavetju inštruktorja vožnje v šoli vožnje. Drugi pa? Na Škofjeloškem še nekaj let nazaj niso poznali krožišč, potem so v Zmincu zgradili prvo, ki je dišalo po škofjeloški obvoznici, sedaj jih je polno, še več jih bo po dokončni izpolnitvi štiridesetletnih sanj po obvoznici.

Krožišča so različno za­snovana, manjša, večja in z več uvozi/izvozi, zato marsikdaj prihaja do težav pri uporabi. Povzemamo nekaj osnovnih pravil, ki jih je pred časom objavila Agencija za varnost v cestnem prometu: vsa vozila v krožišču imajo prednost, promet poteka v nasprotni smeri urnega kazalca, v krožišču ne ustavljamo niti ne vozimo vzvratno, pri vključevanju v krožišče ne vklapljamo smernikov (zgolj če je izvoz v neposredni bližini uvoza). Nadalje velja, da mora voznik pri zapuščanju krožišča pravočasno (ne prehitro, ne prepozno) vklopiti desni smernik. Pešci in kolesarji imajo vedno prednost.

Poznamo krožišča z enim, dvema ali več ločenimi prometnimi pasovi. V krožiščih je ravnanje voznikov z upoštevanjem zgoraj zapisanih pravil jasno. Kjer sta pasova dva, mora biti za varen uvoz v krožišče prazen zunanji prometni pas. Nanj zapelje tisti, ki bo zapustil krožišče pri prvem izvozu, sicer se pomakne na notranjega in nato varno zapusti krožišče pri enem od naslednjih izvozov. Če to ni možno, se zapelje še enkrat naokoli. Najpomembnejša je previdnost!

Policisti ugotavljajo, da je v krožiščih manj nesreč kot v običajnih križiščih, posledice so blažje, najpogosteje gre le za materialno škodo. »To je razumljivo, saj so hitrosti precej manjše kot pri običajnih križiščih,« razloži Sušanj. Za prekrške (nepravilna razvrstitev, nepravilna uporaba smernikov, nepravilno vključevanje v promet) so predpisane globe od 40 prek 120 do 250 evrov. Pri nepravilnem vključevanju v promet tudi tri kazenske točke. Globe za voznike, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja, znašajo od 40 do 80 evrov.