Danes je božič pravoslavnih vernikov

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gorenjska / torek, 7. januar 2014 / 11:26

Pravoslavne Cerkve, ki spoštujejo julijanski koledar, danes praznujejo božič, najbolj radosten dan v letu.

Kranj – Tudi za pravoslavne vernike, ki so pomemben del krščanskega občestva, je božič največji verski in družinski praznik, najbolj radosten dan v cerkvenem letu.

Večina pravoslavnih Cerkva spoštuje julijanski koledar in po njem je božič 7. januarja. Letos torej na današ­nji dan. Božično praznovanje se začenja s postom, ki traja štirideset dni. To je čas vzdržnega življenja, odpovedovanja mesnim in mlečnim izdelkom ter duhovnega posta, premišljevanja in molitve. Začetek družinskih priprav na praznovanje pa je 5. januarja ali na »tucidan«. V gradivu o pravoslavnem božiču, predvsem v Srbski pravoslavni cerkvi, sem prebral, da se ta dan začne urejevanje domov za praznovanje. Zakolje se praznični odojek ali »pečenica«, ki je skupaj s prazničnimi sladicami na mizi na božični dan. Na ta dan se po starih običajih ne sme tepsti otrok, dolžniki pa naj bi vračali dolgove.

Pravo praznovanje se v Srbski pravoslavni cerkvi, ki je med večjimi cerkvenimi skupnostmi v Sloveniji, začenja dan pred božičem, na tako imenovani »badnji dan«. V letošnjem primeru torej včeraj, ko so po domovih postavili »badnjake«, običajno hrastova drevesa, in podnje na­tresli slamo, v katero so skrili sladkarije. Njihovo iskanje je posebno veselje za otroke. »Badnji dan je resnično praznični dan. Ob 18. uri imamo slovesno bogoslužje, med katerim blagoslovimo badnjak in njegove dele razdelimo vernikom, ki tega doma nimajo,« je o praznovanju božiča v Srbski pravoslavni cerkvi povedal duhovnik, prezbiter Branislav Todorić, ki je v Kranju dve leti in se na Gorenjskem, kjer skrbi za svoje vernike, izvrstno počuti. »Badnje drevo simbolizira les, ki so ga pastirci prinesli k novorojenemu Kristusu in ga zakurili, da bi ga ogreli, slama pa jasli, v katerih je ležal novorojenec. Badnje drevo simbolizira tudi križ, na katerem je umrl Jezus,« je o pomenu badnjega drevesa povedal prezbiter Branislav. »Badnji dan je tudi dan bedenja do prazničnega, letos torkovega (današnjega) božičnega jutra. Badnjak se po običaju pokuri, njegova toplota pa naj bi ogrela in združevala ljudi. Med našimi božičnimi običaji je pečenje praznične pogače 'česnice', v katero gospodinja skrije novčič. Za tistega, ki ga med rezanjem pogače najde, je to posebna sreča in blagoslov. Med našimi božičnimi običaji moram omeniti še 'položajnika'. To je človek, običajno otrok, ki iz sosednje hiše pride prvi voščit božične praznike. Na božični dan bomo imeli dve slovesni bogoslužji, sicer pa so družine večinoma doma. Čas za obiske je prvi dan po božiču.«

In kako v Srbski pravo­slavni cerkvi voščite božič, sem vprašal prezbitra Todorića. »Mir božji. Kristus se je rodil. Zares, Kristus se je rodil, pa je odgovor na voščilo.«