Nekoliko drugačni cvetovi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 6. januar 2014 / 12:43

Fotograf Gunčar je preteklo leto v svojem ateljeju oziroma Galeriji Planika zaključil z razstavo fotografij iz serije Cvetovi avtorja Rajka Bizjaka.

Kranj – V fotografskem ateljeju znanega kranjskega fotografa Boštjana Gunčarja v drugem nadstropju tovarniške stavbe nekdanje Planike v Savski loki je bilo v preteklem letu precej živahno. Pravo nasprotje siceršnjemu ustvarjalnemu miru in tišini v njem so bila dobro obiskana odprtja pretežno fotografskih razstav na stopnišču pred ateljejem. Od marca do konca leta se je v Galeriji Planika zvrstilo kar deset razstav oziroma dogodkov, kot bi enkratne predstavitve del posameznih avtorjev lahko označili v sodobnem žargonu. V Gunčarjevi galeriji namreč dela na steni stopnišča »visijo« le v času odprtja razstave in dokler so v ateljeju in pred njim obiskovalci oziroma gosti večera. Gre za razstave v klasičnem smislu, ko k ogledu vabijo predstavljena avtorska dela, hkrati pa obiskovalci v galerijo prihajajo v obetu nadaljnjega druženja in izmenjave mnenj, izkušenj, tudi razmišljanj o aktualnem dogajanju na področju fotografije, umetnosti in v družbi nasploh. Galerijo na stopnišču je lastnik ateljeja seveda primerno opremil z osvetljavo.

Kot zapisano, so vabila iz Galerije Planika v lanskem letu prihajala tako rekoč vsak mesec, včasih tudi po dvakrat. V marcu je tako razstavno leto začel kar Gunčar sam s predstavitvijo koledarjev z akti, ki so njegova dolgoletna stalnica, v aprilu je sledila razstava portretov Aleša Jenka in poslikava teles, maj je v galerijo prinesel Siesto in popotno fotografijo Boštjana Severja. Julija sta se predstavili fotografinji Valentina Počkaj in Lucija Magajna s serijo fotografij Lovimo podobe iz sanj, septembra pa je s črno-belimi fotografijami aktov galerijo znova napolnil gostitelj. Oktobra se je predstavil Luka Kompare s ciklom Vulkoland, novembra pa smo videli kar dve razstavi: fotografsko Urbane rapsodije avtorja Alena Lacijana in slikarsko Lucidne sanje Anamarije Kostevc. Zadnji mesec v letu so v Planiki prav tako postregli z dvema razstavama: najprej je Podobe raja razstavil fotograf Aleš Komovec, za njim pa je cikel fotografij z naslovom Cvetovi predstavil še priznani fotograf in profesor na oddelku za fotografijo na Visoki šoli za storitve v Ljubljani Rajko Bizjak.

Najprej fotografija, potem pravi cvet

Avtorski projekt Cvetovi je Rajko Bizjak zasnoval na prelomu tisočletja in je nekako nadaljevanje dveh predhodnih ciklov Hommage a Eikoh Hosoe in Kanaan. Prvotno kolekcijo devetih je doslej dopolnil do številke osemnajstih različnih »cvetov«. Kaj ga je spodbudilo, da se je odločil za uporabo tako vsakdanjega motiva na vendarle nekoliko nenavaden način? »Vsak »cvet« je pravzaprav svoja zgodba. No, fotografi pogosto poskušajo upodobiti cvetove rož tako, da so ti podobni ženskim spolnim organom. Sam sem zadevo obrnil in si rekel, zakaj ne bi fotografiral ženskega spolnega organa, ki bi bil podoben roži. Seveda sem si s tem nekoliko otežil delo in je vse skupaj trajalo dlje, kot če bi se ukvarjal s pravimi rožami,« odgovarja Rajko Bizjak in dodaja: »Ni bil toliko problem dobiti model za fotografiranje, bolj se je dogajalo to, da pri posameznih modelih nisem videl drugačne rože, kot so že bile v kolekciji. Če podobnost iščeš v rožnih cvetovih, vzameš knjigo o botaniki, poiščeš rožo s podobno obliko cveta in fotografiraš. Moja pot je obratna, najprej poiščem obliko, potem pogledam, če ima kakšen cvet podobno. Ko ga prepoznam, ga poimenujem z originalnim latinskim imenom, na fotografijo dodam barve, še kakšno intervencijo in to je to.«

Odzivi publike so večinoma pozitivni, kar dokazuje tudi podatek, da Bizjakovi cvetovi krasijo stene več kupcev njegovih fotografij iz tega cikla, bile pa so tudi že nekajkrat razstavljene. Tokrat prvič skoraj celoten opus. Torej ne gre za ceneno vulgarno fotografijo, ki bi jo obesili v delavnico, je mnenja avtor. Dovolj intimen je tudi manjši format, kar za Bizjakove druge fotografske opuse ni ravno značilno. »Tokrat predstavljam le eno od svojih fotografskih kolekcij, ki jih sicer usmerjam v tri smeri. Druga ima naslov Igra, gre za fotografije v črno-beli tehniki, moja tretja smer Zvezdni prah, v katero trenutno »potujem«, pa je znova vračanje k telesnosti in se v največji meri kaže v makro fotografijah človeških tkiv,« je še povedal Rajko Bizjak in dodal, da so tovrstne enkratne postavitve eden od zelo zanimivih načinov predstavitve. Zato sta se z Gunčarjem tudi zelo hitro dogovorila za razstavo.