Zaupali so jim skakalnici

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / nedelja, 5. januar 2014 / 14:06

Do začetka zimskih olimpijskih iger je še dober mesec, v petek pa se je na pot proti Sočiju znova odpravila skupina planiških delavcev, saj so vodji skakalnic v Planici Iztoku Pergarcu in njegovi ekipi organizatorji zaupali pripravo skakalnic za letos največji zimski športni spektakel.

Jesenice – Petintrideset dni pred letošnjimi zimskimi olimpijskimi igrami se na pot proti Sočiju odpravlja vodja planiških skakalnic Iztok Pergarec z ekipo, ki je odgovorna, da bodo nove skakalnice brezhibno pri­pravljene za olimpijske tekme v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Kljub praznikom so fantje zadnje dni imeli veliko dela, saj se jih je del iz Rusije vrnil tik pred božičem, doma pa bodo spet šele konec februarja. O tem, zakaj je bila prav njim zaupana odgovorna naloga in kaj jih čaka v prihodnjih tednih, sva se med prazniki pogovarjala z Iztokom Pergarcem.

Že precej časa skrbite za pripravo skakalnic v Planici, vendar je povabilo na olimpijske igre v Soči in skrb za tamkajšnji skakalnici za vas gotovo velik izziv?

»Res imam več kot trideset let izkušenj pri pripravi skakalnic. Tudi z večino drugih, ki potujemo v Soči, sodelujem že več let, čeprav je v ekipi tudi nekaj mladih. Da so nam zaupali pripravo skakalnic, je bilo pomembno dejstvo, da imamo precej izkušenj kako pripraviti skakalnice tudi v razmerah, ko so temperature že precej visoke, kar je konec marca v Planici pogosto. Območje Sočija in tudi skakalnic je namreč v subtropskem pasu in velika nevarnost je, da bodo v času tekmovanj visoke temperature. Tako je bil direktor tekmovanj v skokih in nordijski kombinaciji pri OK v Sočiju Nikolaj Petrov pri različnih organizatorjih tekmovanj v smučarskih skokih, med drugim je bil leta 2010 tudi pri nas v Planici. Z menoj je bil kakšnih deset dni pred tekmo in opazoval, kašne težave imamo; ker so bile visoke temperature, je videl tudi, da smo jih uspešno reševali. Kasneje mi je poslal elektronsko pošto s seznamom, kdo je odgovoren za pripravo skakalnic v Sočiju. Na mestu šefa je bilo moje ime. Bil sem presenečen, poklical sem ga in ga prosil, naj mi pojasni, kakšne so moje naloge. Najprej mi je rekel, da naj bi prišel k njim sprva zgolj na kakšen seminar, že konec oktobra 2011 pa me je poklical in povedal, da imajo velike težave z gradnjo, ki je zamujala. Poslal mi je letalsko karto in vizo in tako se je začelo naše sodelovanje.«

Torej ste skakalnici videli, še preden sta bili sploh zgrajeni?

»Takoj sem šel tja, dela je bilo res še veliko, odprtje skakalnic pa je bilo načrtovano za februar 2012. Uspelo nam je in pripravili smo prvo tekmo. Znova sem šel tja poleti, ko smo pripravili poletne tekme, nato pa spet decembra, ko so bile na sporedu moške in ženske tekme v smučarskih skokih ter letos februarja še tekme v nordijski kombinaciji. Jeseni sem bil znova tam, saj je bilo treba pridobiti certifikat FIS, kar nam je 30. septembra tudi uspelo. S svojimi izkušnjami sem organizatorjem prihranil kar nekaj denarja, saj sem preprečil, da niso delali nepotrebnih stvari, ampak sem forsiral potrebne. Minulo zimo sem v Soči prvič peljal tudi že del svoje ekipe. Ves čas sem namreč vztrajal, da bi imel tam tudi nekaj svojih fantov, takšnih, ki jim zaupam.«

S svojo ekipo ste bili na olimpijskih skakalnicah tudi v decembru. Kako kaže s pripravo dober mesec pred tekmami?

»Certifikat FIS so jeseni pod določenimi pogoji dobili in naša naloga je, da te pogoje izpolnimo. Tako smo napake odpravljali že decembra, nekaj dela nas čaka naslednje dni. Poleg tega smo delali sneg in pripravljali vse, da bomo čim laže pripravili skakalnici za tekmo. K sreči je v decembru padlo tudi meter snega, tako da ga je trenutno zadosti. Za zdaj so temperature okoli plus deset stopinj čez dan in ena ali dva ponoči, tako da je to dobro. Treba pa je biti pripravljen na vse, saj lahko zapiha topel fen ali začne padati dež, saj je Krasnaja poljana s skakalnicami od morja oddaljena le 45 kilometrov. Imamo tudi posebne folije, da prekrijemo sneg. Dejstvo je, da olimpijske tekme ne smejo odpasti. In naredili bomo vse, da uspejo.«

Koliko planiških delavcev vas bo v Sočiju?

»Zdaj jih poleg mene odhaja v Rusijo še šestnajst, dvajsetega januarja pa jih pride še pet, tako da nas bo skupaj dvaindvajset.«

Vas tam spoštujejo?

»V začetku so me gledali kar malo postrani, ko pa so ugotovili, da sem tam zato, da jim pomagam, so me začeli spoštovati. Vsi pravijo, da brez mene ne bi šlo. Ne želim sicer, da to zveni kot samohvala, vendar sem to sedaj že velikokrat slišal. Naučil sem se tudi toliko rusko, da ne potrebujem prevajalca.«

Čeprav vas je planiških delavcev prek sto, ste jih zbrali enaindvajset. Tam boste skoraj dva meseca. Kako ste uredili v službah?

»Ja, tudi na to je bilo treba misliti. Že lani sem šel okoli večjih delodajalcev in predstavil načrte. Tako sem bil na primer v Acroniju pri Slavku Kanalcu in mu povedal, kateri so izbrani v ekipo za Soči. Prosil sem ga za brezplačen dopust oziroma da manjkajoči čas nadomestijo z opravljeni urami prej ali kasneje. Tako Kanalec kot drugi so se zelo dobro odzvali, zato bi se rad vsem zelo lepo zahvalil. Lahko pa povem, da bodo v Sočiju poleg mene še Igor Maher, Jernej Klinar, Martin Pavlovčič, Tomaž Koblar, Emir Dizdarevič, Marko Hafner, Franc Kolman, Anton Odar, Iztok Blaznik, Janez Sterle, Klemen Cizelj, Nik Hlebanja, Jure Legat, Tomaž Veber, Klemen Zansky, Gregor Mertelj, Zvone Urbas, Robert Merhar, Robert Homan, Damir Sadikovič in Robert Jakopič.«

Se vam bo delo v Sočiju tudi finančno splačalo?

»Gotovo se nam bo splačalo, saj bomo nekaj tudi zaslužili. To bo za večino približno plačo in pol, kot jo imajo v povprečju tukaj. Seveda pa je bilo treba najeti hišo tik pod skalnico, kar bo precejšen strošek. Veliko več kot denar pomeni čast, da so nam zaupali odgovorno delo. Največja nagrada za nas pa bo, če bodo naši skakalci, skakalke ali nordijski kombinatorci osvojili kakšno medaljo. Ekipa je dobra, mi pa bomo poskrbeli, da jim bomo pomagali pri vsem, kolikor bo v naših močeh.«