Geodetska uprava – prvič in Geodetska uprava – drugič

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / petek, 3. januar 2014 / 11:28

Odgovor na zapis g. Miroslava Nežmaha, v rubriki Prejeli smo, Gorenjski glas 17. 12. 2013 in 24. 12. 2013

V zvezi z zapisoma Geodetska uprava – prvič (objavljeno dne 17. 12. 2013) in Geodetska uprava – drugič (objavljeno dne 24. 12. 2013) želi Geodetska uprava Republike Slovenije pojasniti nekatere navedbe, ki so izpostavljene v omenjenih dopisih. Za začetek nekaj dejstev. Načini vpisa podatkov oziroma evidentiranja sprememb podatkov v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin so različni, vsi pa se izvajajo v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US, 106/10 - ZDoh-2H, 47/12 - ZUKD-1A, 79/12 – odl. US in 55/13 - ZUKD-1B) in s podzakonskimi predpisi (pravilniki), izdanimi na podlagi ZEN. Trenutno je v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin evidentiranih:

Število vseh nepremičnin 6.188.728
Število parcel 5.474.594
Število stavb 1.166.743
Število delov stavb 1.829.018

ZEN je v členih 148 do 157 določil razgrnitev podatkov za vpis podatkov o stavbah in delih stavb v register nepremičnin in v kataster stavb ter za vpis številk stanovanj v register prebivalstva. V komunikacijah z javnostjo in lastniki nepremičnin je bil zaradi dolgega naziva za razgrnitev podatkov uporabljen naziv »popis nepremičnin«. Vsi podatki o stavbah in delih stavb so bili v popisu nepremičnin zbrani na predpisan in zakonit način. Za popis nepremičnin je bilo porabljenih dobrih deset milijonov evrov. ZEN določa obvezen vpis stavbe v kataster stavb, predpisuje postopek in izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb. Obveznost evidentiranja stavb v kataster stavb je določil že Zakon o graditvi objektov-ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in spremembe), zato obveznost evidentiranja stavb v katastru stavb velja za vse stavbe, zgrajene po letu 2003. Za vse take stavbe geodetska uprava posreduje lastnikom poziv za vpis stavbe v kataster stavb. Če tega lastniki ne storijo, geodetska uprava predlaga ukrepanje geodetskega inšpektorja. Površina in uporabna površina se določajo za vse stanovanjske nepremičnine enako – tako za stanovanja kot za hiše. Posplošena tržna vrednost se izračuna na podlagi modelov množičnega vrednotenja nepremičnin in podatkov evidentiranih v registru nepremičnin. Če Geodetska uprava ugotovi, da podatki v registru nepremičnin niso pravilni, pozove lastnika, da posreduje podatke, ki izkazujejo dejansko stanje.

V obeh zapisih navedbe avtorja izkazujejo njegovo nerazumevanje in nepoznavanje dejstev: npr. »nihče ne ve, koliko nepremičnin imamo v Sloveniji« in »država je namenila 55 milijonov evrov za ureditev katastra«. Te navedbe je Geodetska uprava Republike Slovenije v številnih medijih že velikokrat pojasnila, a jih je avtor zapisa očitno spregledal, zato smo jih ponovno napisali v tem odgovoru. Podobno velja tudi za njegova pomenljiva vprašanja: »Ali je na obzorju nova tajkunska zgodba, v kateri je udeležena Geodetska uprava?« in »Ali je Geodetska uprava posegla tudi po zakonodajni veji oblasti?«. Za pravilno razumevanje je treba le podrobno in v celoti, ne le površno ali enostransko oziroma pomanjkljivo prebrati (poznati) veljavno zakonodajo s področja evidentiranja nepremičnin.

Geodetska uprava Republike Slovenije,
Karmen Jereb, odnosi z javnostmi