Gorenjska banka zavrača očitke

Kriminalisti kranjske kriminalistične policije so zaradi suma povzročitve večmilijonske škode ovadili Gorazda Trčka in Tilna Zugwitza, sedanjega prvega moža Gorenjske banke in nekdanjega člana uprave. V banki zanikajo obtožbe in poudarjajo, da bodo storili vse za poplačilo terjatev.

Kranj – »Preiskava, ki jo je usmerjalo kranjsko okrožno državno tožilstvo, je potekala v smeri utemeljitve sumov storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev. Za obe kaznivi dejanji je zagrožena zaporna kazen do 8 let,« so na zadnji lanski dan sporočili s kranjske policijske uprave.

Izkazalo se je, da kriminalisti sumijo zlorabe položaja Gorazda Trčka, predsednika uprave Gorenjske banke, in Tilna Zugwitza, nekdanjega člana uprave iste banke. Ovadena naj bi v nasprotju s predpisi, ki urejajo bančno poslovanje in v povezavi z menedžerskim prevzemom podjetja, prek korporacije omogočila deset milijonov evrov obvodno financiranje in s tem pridobitev protipravne koristi tej družbi. Z drugimi besedami naj bi omenjena omogočila premoženjsko korist podjetju Merfin, ki so ga ustanovili nekdanji menedžerji Merkurja z Binetom Kordežem na čelu, v škodo podjetja H&R.

Slednje združuje menedžerje idrijske Hidrie v las­tništvu Hidrie in naj bi pri tem poslu služilo zgolj kot porok pri pridobitvi posojila za Merfin. Ti posojila ne bi dobili, saj je bila banka tedaj do menedžerjev Merfina maksimalno izpostavljena.

Novih kreditov Merfinovcem ne bi smeli več dati. Tako pa je H&R predstavljal le vmesni člen, da se je zagotovilo navidezno zakonito poslovanje banke, hkrati sta poslovodstvu bančnika zagotovila, da ne prevzemajo nikakršnih odgovornosti. Zaradi propada menedžerskega odkupa Merkurja in s tem tudi Merfina pa so v Gorenjski banki celo unovčili dolg Merfina do banke (oziroma H&R).

V Gorenjski banki pojas­njujejo, da so si in si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da se sporna pravna razmerja rešujejo izključno pred za to pristojnimi organi, to je sodišči. V omenjenem spornem razmerju s Hidrio oziroma H&R je v teku več pravd, po katerih se bodo po prepričanju banke za popolnoma izmišljene izkazale trditve bančnih dolžnikov o fiktivnih posojilnih razmerjih in financiranju Merfina s strani banke. Predstavniki H&R oziroma Hidrie, izkušeni gospodarstveniki podjetij iz skupine, ki je bila v pomembnih poslovnih povezavah z Merkurjem, po mnenju banke pač ne morejo verodostojno zatrjevati, da so zgolj zaradi videza usklajevali posojilno pogodbo z banko, se pogajali o višini obrestnih mer, zagotavljali zavarovanje svojih obveznosti (ne samo z menicami, temveč tudi s pristopi tretjih oseb k dolgu), nadomeščali menice po njihovi uporabi za poplačilo dolga, potrjevali izpise odprtih obveznosti do banke, prejeto posojilo od banke izkazovali v svojih bilancah, poslov­nem poročilu in podobno.

Dolžnika Hidria in H&R sta banki izročila menice v zavarovanje svojega dolga do banke; oba dolžnika sta nadalje banki dala pooblastili, da banka menice izpolni in uporabi za poplačilo svojih terjatev do dolžnikov; banka je menico izpolnila in uporabila v skladu z obstoječim posojilnim razmerjem ter danim pooblastilom. V potrditev dejstva, da banka pri unovčevanju menic ni ravnala v ničemer nezakonito ali nepošteno, poleg številnih drugih dejstev priča ne nazadnje tudi ravnanje obeh dolžnikov, ki sta v preteklosti v primerih, ko je banka njune menice uporabila za poplačilo svojega dolga, na zahtevo banke le-te tudi večkrat nadomestila.

»Ne glede na vztrajna prizadevanja banke, da se sporna razmerja objektivno rešujejo izključno pred sodišči, pa banka z vso odločnostjo zavrača očitke o ponarejanju kakršnihkoli vrednotnic oziroma menic. Gre za trditve, ki prek javnosti grobo posegajo v ugled in dobro ime banke,« očitke zavrača Gorazd Trček. Po banki predstavljenih navedbah naj bi se očitek ponarejanja vrednotnic nanašal na to, da je banka na meničnem obrazcu besedico 'plačajte' vidno prečrtala in jo nadomestilo z besedo 'plačamo'. »Takšen popravek meničnega obrazca ob lastnih delnicah zahteva tako pravna teorija kot sodna praksa. Za meničnega dolžnika je pa čisto vseeno, ali je menica izpolnjena kot lastna menica ali kot lastna trasirana menica,« pojasnjujejo v banki.

Višje sodišče v Ljubljani je ob identični vsebini menične izjave kot v tem primeru v preteklosti že razsodilo, da je banka upravičena menico izpolniti kot lastno trasirano menico (plačajte) ali kot lastno menico, ki po navedenem pomeni tudi popravek meničnega obrazca v plačamo. Na podlagi enotnih stališč pravne teorije in sodne prakse banki tako nikakor ni razumljiv očitek o ponarejanju vrednotnic oziroma menic. Res je, da je menično pravo strokovno zahtevno in terja veliko pravnega znanja s področja gospodarskega prava, vendar pa po mnenju banke nepoznavanje te tematike nikakor ne bi smelo biti podlaga za kazenske ovadbe.

Banka poudarja, da bo tudi v prihodnje za poplačilo svojih zakonitih terjatev uporabljala vsa z veljavnimi predpisi in pogodbenimi razmerji predvidena sredstva, pri čemer je najrazličnejši manevri dolžnikov, vključno z neutemeljenimi kazenskimi ovadbami, ne bodo ustavili.

Podobnih poslov med Gorenjsko banko in različnimi podjetji, ki so poskrbela, da je Merfin prejel več deset milijonov evrov, naj bi bilo še precej. V javnosti se poleg podjetja H&R omenjajo še Salonit Anhovo, Alpos, G Skupina (GBD), Skupina Viator&Vector, Iskratel in drugi. Nekatera med njimi so tudi zaradi takšnih poslov v težavah, druga na robu propada, tretja pa že v stečaju.