Temelj našega poslovanja je izvoz

»Lesarsko predelovalna panoga potrebuje pozornost države,« pravi Gregor Benčina. V zameno lesarji ponujajo deset tisoč novih delovnih mest. »Če ali ko bomo imeli primerljivo opremo z Avstrijo in Nemčijo, bomo imeli tudi primerljivo dodano vrednost. S staro ali ročno žago ne moremo dosegati enake dodane vrednosti kot z avtomatsko,« dodaja Benčina.

Šenčur – »Pri našem delovanju poudarjamo les, ki je naravni gradnik in okolju prijazen material, energetsko varčnost v izdelkih in proizvodnji in pomembnost izvoza za podjetje, regijo in državo,« o odgovornem poslovanju skupine Jelovica pravi predsednik upravnega odbora Gregor Benčina. V intervjuju za Gorenjski glas je spregovoril o (neizkoriščenih) priložnostih slovenske lesnopredelovalne industrije, poslovanju Jelovice v letu, ki se izteka, in gospodarskih pričakovanjih Slovenije v letu 2014.

V Jelovici poudarjate tri glavne elemente: les, energetsko varčnost in izvoz. Kaj je najpomembnejše?

»Težko vprašanje. Izvoz je pomemben za vso slovensko gospodarstvo. Mi več kot 70 odstotkov proizvodnje hiš prodamo na tuje trge. Energetsko varčnost uresničujemo skozi naše objekte z nizkimi vzdrževalnimi stroški, hkrati iz naravnih virov proizvedemo več energije, kot je porabimo. Večina lesa v naših hišah je slovenskega izvora, žal pa ga nekaj obdelajo v tujini. Zato, ker v Sloveniji ni primernih kapacitet.«

Ali ni to priložnost, na katero skupaj s konkurenti in celotno panogo opozarjate zadnjih pet let? Zakaj se nič ne spremeni?

»Vsaj pet poskušamo pokazati na veliko gospodarsko priložnost Slovenije. Potrebujemo znanje, kapital, dobre deloven razmere. Dodano vrednost lahko ustvarimo zgolj v kombinaciji znanja in kapitala. Znanja imamo ogromno, kapitala premalo, investicij v opremo je bilo v desetih letih tako malo, da je število delovnih mest v lesarstvu padlo z dvajset na deset tisoč. Če ali ko bomo imeli primerljivo opremo z Avstrijo in Nemčijo, bomo imeli tudi primerljivo dodano vrednost. S staro ali ročno žago ne moremo dosegati enake dodane vrednosti kot z avtomatsko.«

Kako je možno, da imamo v Selški dolini proizvajalca sodobnih avtomatskih linij za žagarsko industrijo, ki prodaja po vsem svetu, na Gorenjskem pa nimamo niti ene spodobne žage?

»Ker imamo znanje tako na področju izdelave opreme (žage) kot na področju lesarstva, nimamo pa kapitala, ki bi v branži videl potencial in kupil žago. Ko bomo v lesarstvo investirali toliko kot v Avstriji, bomo tudi enako uspešni. Tako turizmu kot avtomobilski industriji že vrsto let poznajo subvencije, lesarji jih čakamo že dvajset let. In jih še nismo dočakali.«

Je država spoznala prihodnost lesarske panoge?

»Na načelni ravni da. Prej sem govoril o subvencijah, ki pa so le eden od gradnikov potencialnega razvoja. Potrebujemo tudi sredstva za promocijo in prodajo lesarskih izdelkov v tujini. Zagotoviti moramo konkurenčno delovno okolje, saj so sedaj delovno intenzivne panoge še bolj prizadete, vendar tudi na tem področju ni nič novega. Četrti pogoj je povečanje prodaje lesa na domačem trgu, kjer je bila država s subvencijami Eko sklada delno uspešna. Naslednji ukrep je povečanje uporabe lesa v domačih investicijah, kar je bilo z uvedbo zelenih javnih naročil delno uresničeno. Z uresničevanjem vse petih načel pa bi lahko prišli tudi boljši časi za lesarsko industrijo.«

Kako si jih predstavljate? Bi lahko znova dosegli 20 ali 30 tisoč zaposlenih v lesarstvu?

»Ob izpolnitvi vseh pe­tih pogojev bi lesarstvo lahko imela 20 tisoč delovnih mest in predelalo v končne proizvode več kot dva milijona kubičnih metrov lesa.«

Zelo radi občudujemo velike, lepe lesene vile z velikimi tramovi. Zakaj se ne odločamo za gradnjo teh tudi doma, vsaj na Gorenjskem?

»Ta tip hiš prihaja iz Skandinavije, za gradnjo pa je potreben specifičen les. Takšnih hiš iz slovenskega lesa ne moremo zgraditi. Lahko pa jih zgradimo iz lesene konstrukcije, z masivnimi lesenimi stropi in stenami.«

Premoremo znanje arhitek­tov in proizvajalcev, da bi postavljali večje, večnadstropne stavbe, to je poslovne, stanovanjske hiše ali hotele?

»V panogi lahko brez težav zagotovimo gradnjo štirinadstropnih lesenih stavb. Jelovica je zgradila štirinadstropni večstanovanjski objekt v centru Milana, sedaj gradimo študentski dom v bližini Stuttgarta, zaključili smo gradnjo doma za starejše v Kočevju s tremi nadstropji. Zelo veliko stavb v Sloveniji je pod štirimi nivoji, zato tudi ne iščemo ekstremov. Z masivnimi stenami in stropi bi lahko gradili tudi do 12 nadstropij visoko, vendar bi bili v tem primeru le še sestavljavci modulov.«

Za nami je eno bolj razgibanih gospodarskih let. Kako boste leto zaključili v skupini Jelovica?

»Po obsegu proizvedenega smo letos nekoliko zrasli, realizacija pa je bila nekoliko manjša, vendar le na račun manjšega dela zaključevanja projektov s tujimi podizvajalci. V Sloveniji stavbe večkrat zaključimo v celoti, v tujini postavimo zgolj okostje, torej le naše proizvode. Ustvarili smo za približno 20 milijonov evrov prometa, kar je v primerjavi z letom 2012 za približno sedem odstotkov več. Tudi prihod­nje leto načrtujemo povečanje obsega proizvodnje.«

Jelovico delite v dva dela: hiše in okna. Kje režete debelejšo rezino kruha?

»Obe proizvodnji zahtevata polno zasedenost, saj lahko le ob tem pogoju režemo. Ob tem je treba poudariti, da imamo vremensko pogojeno proizvodnjo. Prvi trije meseci leta so bili izredno slabi, gradbeništvo je stalo, enako tudi naša proizvodnja. Niti narejenih proizvodov nismo mogli montirati. Prva polovica leta je bila zato slaba, v drugi polovici, ko se je gradbena sezona podaljšala, pa nam je uspelo izpeljati več projektov in jih zaključiti še pred zimo.«

Povedali ste, da večino proizvodov prodate v tujino. Kje so vaši trgi?

»Približno 70 odstotkov hiš prodamo v tujino, še največ v Švico, Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Redki so projekti v drugih državah. Pri oknih večino proizvodov ostane doma, čez 40 odstotkov pa prodamo tako v prej naštete države kot tudi Ukrajino, Turčijo, Izrael, Bolgarijo in nekaj malega v države nekdanje Jugoslavije.«

Najbolje poznamo razmere doma. Recesija se vleče leto in pol. Kakšni so trgi, kjer poslujete? Gre bolje?

»V Sloveniji recesijo poznamo leto in pol, celoten negativni trend pa se vleče že vsaj pet, šest let tako v tujini kot doma. Doma se bo negativni trend še nadaljeval, v zahodnoevropskih državah pa so ta trend prešli in beležijo novo investicijsko aktivnost tako na podjetniškem kot individualnem področju. V državah z večjimi finančnimi pretresi (Grčija, Španija, Irska, Portugalska) pa resnih investicijskih aktivnosti ni.«

So v krču kot pri nas?

»V manjšem krču kot pri nas. Več zaupanja imajo v prihodnost.«

V Sloveniji delate nekaj projektov na ravni občin.

»Pri javnih naročilih so tovrstne investicije minornega pomena. Dober milijon evrov vredna investicija v vrtec ne pomeni veliko pri državnem proračunu vrednosti devet milijard evrov. Z investicijami v ceste ali kanalizacijo se ne moremo primerjati. Glede na po­trebe države in občin bi bilo lahko javnih investicij veliko več in bi imele ugoden multiplikativen učinek, če bi bile povezane z gradnjo ali opremo, ki jo lahko naredimo v Sloveniji. Naj ponazorim: če investiramo v hidroelektrarno, imamo veliko več od nje, kot če investiramo v termoelektrarno ali nuklearko, ki je ne moremo zgraditi sami.«

Ali Jelovico in Slovenijo rešuje izvoz?

»Temelj poslovanja Jelovice je izvoz. To nam omogoča, da danes normalno po­slujemo, da se pogovarjamo o rasti. Poslujemo na zahtevnih trgih, saj vsako leto zaradi nekonkurenčnih pogojev dela doma vse težje delamo. Imamo visoko obdavčene plače in visoke dajatve, temu se je pridružilo še generalno nezaupanje v našo državo. Ni vprašanje kvalitete in izvedbe našega dela, večje je vprašanje zanesljivosti bančne garancije. Konkretno želijo bančne garancije tujih bank. Zanima jih, ali bomo čez šest mesecev imeli v državi nemire ali bo država obstala ali bankrotirala ali so njihovi avansi pri nas varni. Taka vprašanja se v razvitem svetu ne pojavljajo.«

Ste ob povečanju proizvod­nje povečali tudi število zaposlenih?

»Naša stalna naloga je optimizacija poslovanja. Letos smo zaposlili približno 25 novih sodelavcev na proizvodni, izvedbeni in tehnični ravni, z nekaterimi, predvsem v režiji, smo se razšli. Stalno spremljamo stroške, veliko vlagamo v proizvodnjo. Produktivnost je višja na račun prilagod­ljivosti in truda zaposlenih.«

Menite, da boste lahko prihodnje leto laže in bolje poslovali, kljub višjim davkom oziroma dajatvam?

»Leto 2014 naj bi bilo zadnje izredno težko leto slovenskega gospodarstva. Morda ključno leto. Precej ukrepov države je bilo sprejetih za zagotovitev delovanja države, posledično bomo dodatno obremenjena tako podjetja kot državljani. Sedaj pričakujemo ukrepe za oživitev gospodarstva. Obetamo si pozitivne premike na področju delovnopravne zakonodaje, socialne kapice, promociji izvoza in spodbude za lesnopredelovalni sektor. Računamo na pozitivne ukrepe, ki bodo morda učinkovali šele v letu 2015. Veliko investicijskih aktivnosti pa prihodnje leto ne bo.«

Ali po dokapitalizaciji bank ne bo več denarja za naložbe? Obrestne mere padajo, krediti bodo cenejši.

»Sanacija bančnega sistema je pozitiven signal, vendar je le nujen ukrep, ni pa zadosten. Potrebujemo še vrsto drugih, da bo pozitiven val iz bančnega sektorja prešel na gospodarstvo in prebivalce. Potrebujemo kapitalsko ustreznost vseh nas, dobre projekte, ki bodo prinašali dodano vrednost. Vedeti moramo, da v banko ne gremo po denar, ampak po posojilo. Težavo vidim v domačem povpraševanju. Negativni trend se bo nadaljeval na trgu dela, zato bo manj razpoložljivega dohodka za potrošnjo, kar bo negativno vplivalo na vse.«