Začetek in konec slovenskega bančništva

Če zgodovina štima, so karantanski Slovani za časa Krsta pri Savici, za časa Karla Velikega na zahodu segali do Solnograškega (Salz­kammergut) in Puste doline (Pustertal). Gorenjsko, predvsem okrog Škofje Loke, Poljansko in Selško doline, Bled in Bohinj, so v 11. in 12. stoletju naselili škofje iz tirolskega Brixena in bavarskega Freisinga, z danes bi rekli nemškimi kmeti, o čemer pričajo imena Razinger, Tavčar, Majster, Bleiweis, Hiršenfelder, Ažman, Rozman, Fister, Rehberger in vasi Davča, Dorfarje. In do 18. stoletja je bila naša zgodovina zgodovina nemškega plemstva na slovenskih tleh: Gutenberg, Ortenburg, Valvasor, Auersperg, ker Slovenci lastnega plemstva nismo imeli. A nastajali so tudi gruntarski rodovi, katerim se pa zaradi zelo krvave protireformacije da slediti le do 17. stoletja. In iz teh gruntarskih rodov se je začela razvijati trgovina z dobrinami in trgovina z denarjem – bančništvo, ki je v 19. stoletju začelo postajati tudi slovensko.

Po podatkih Zveze bank v Celovcu je bila prva slovenska denarna ustanova Posojilnica Št. Jakobška v Rožu, ustanovljena 5. septembra 1872. Iz te se je razvila 28. februarja 1921 Zveza koroških zadrug v Celovcu, danes Zveza bank.

Kako pa je bilo na Kranjskem, pove edina slovenska objava št. 5727 v Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung Nr. 221, 29. septembra 1885: Prva gorenjska kmetska posojilnica v Podbrezjah, registrirana zadruga z omejeno zavezo, na podlagi pismenih zadružnih pravil dne 10. maja 1885.

Iz te posojilnice se je razvila Ljubljanska kreditna banka, kjer je do leta 1945 delal na vodilnem položaju sin oz. vnuk ustanoviteljev te podbreške posojilnice dr. Fran Pavlin. Ta posojilnica je imela za ozadje Franckovo in Štrithovo domačijo in vinsko trgovino, ki je segala v 17. stoletje.

No prišla je vojna in z njo revolucija in po zmagoviti revoluciji je po nalogu zmagovalcev v revoluciji Stane Kavčič vpil, da je tak rod treba izkoreniniti in izkoreniniti ga je treba 20 m pod zemljo.

S pomočjo sodišč so se hotene volje naših oblastnikov tudi glede bank izpolnile in nastale so nove banke, npr. Ljubljanska banka oz. NLB. Kam so prišle, pa danes vidimo.

Stavba NLB se šopiri v marmorju in kristalu. Varčevalcem so denar pokradli, sebi šenkali veliko zastonjskih kreditov. (Ena najtrdnejših bank na svetu SBG – Shwezerischebankgesellschaft – uraduje v ponižnih stavbah.)

Seveda bodo v deželi Sloveniji banke obstale, a bodo last tujih kapitalistov. In tuj kapital bo kupil tudi podjetja. O tem pričajo vsakodnevna poročila. In tisti, ki ima kapital v rokah, ima tudi državo. Slovenija postaja kolonija.

Alojz Paulin