Muzejskih šestdeset
Z razstavo, posvečeno tradiciji gumarstva na Gorenjskem, so v Gorenjskem muzeju zaključili leto praznovanj ob šestdesetletnici Gorenjskega muzeja.
Kranj – Gorenjski muzej je svojo šest desetletij dolgo preteklost, ki se je začela leta 1953 z ustanovitvijo Mestnega muzeja s prvo muzejsko postavitvijo v Prešernovi hiši, predstavljal celo leto. »Predvidoma vsakih šestdeset dni smo pripravili občasno razstavo s spremljajočimi muzejskimi večeri. Z njimi smo se spominjali prvih v muzej pridobljenih predmetov, hkrati pa tudi nekaterih naših najlepših muzejskih primerkov. Tako je najprej etnološki oddelek predstavil Lubenske lončarje, sledil je arheološki oddelek z razstavo Šest tisočletij Drulovke in nato s posameznimi razstavami še drugi oddelki: novejše zgodovine, starejše zgodovine, umetnostno zgodovinski oddelek s kabinetom slovenske fotografije, konservatorska in restavratorska delavnica … S tokratno razstavo predstavljamo tradicijo gumarstva na Gorenjskem,« je povedala direktorica muzeja Marija Ogrin, in poudarila, da so z nizom razstav predstavljali tudi šestdesetletno zgodovino Gorenjskega muzeja.
Slovesni dogodek so v petek tako začinili z zadnjo v nizu razstav, ki jo je v tem primeru v okviru oddelka novejše zgodovine in spremljanje sodobnosti, pripravila Monika Rogelj. Gre za predmete, dokumente in fotografije, povezane z našo gumarsko dediščino, ki je nezbrisljivo zaznamovala gospodarsko zgodovino Kranja, Gorenjske in ne nazadnje Slovenije. Ob jubileju so v muzeju pripravili tudi knjižico 60 let, 60 zgodb, v kateri predstavljajo zgodbe muzejskih predmetov, ki so bile v preteklih letih med drugim objavljene tudi v Gorenjskem glasu in so večinoma predstavljeni tudi v stalni postavitvi Prelepa Gorenjska. Slednjo so odprli natanko pred letom dni, 20. decembra lani. »V prazničnem letu smo se soočali predvsem z začetnimi zagonskimi težavami in pomanjkljivostmi v grajskem kompleksu Khislstein, ki smo jih večinoma odpravili. Danes lahko rečem, da ima Gorenjski muzej vse pogoje za dobro delovanje, kar je v času krize za nas res sreča. V prihodnosti bomo morali posvetiti še več pozornosti pridobivanju lastnih sredstev, zato bomo v naši dejavnosti dali tudi poudarek v tej smeri, je še povedala Ogrinova. »Vloga muzeja je v današnji družbi velika, mi moramo ozaveščati ljudi o naši bogati preteklosti in s tem spodbujati k prepoznavanju lastne identitete in narodovega ponosa.«