Temne sorte medu naj bi vsebovale do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.

Slovenski med za tegobe vse na svet'

Pristen slovenski med naj najde mesto na naši pristno pripravljeni praznični mizi. Podarimo ga tudi svojim najbližjim. Z njimi si bodo osladili konec leta in okrepili prve korake v novo leto.

V hladnem začetku leta bo njihov osebni trener pri krepitvi odpornosti in pomočnik pri premagovanju prehladov in viroz. Pregnal ali vsaj omilil bo kakopak še številne druge zdravstvene tegobe. Omenimo le njegove antibiotične, antiseptične, baktericidne (uničuje bakterije), pomirjevalne zmožnosti. Seveda pa je treba vedeti, katera vrsta medu je primerna za kakšno bolezen. Čebele pridelajo med iz cvetličnega nektarja ali mane, ki ju zbirajo iz različnih dreves in cvetov. Vsaka vrsta cvetov daje drugačen med. Pristen slovenski med je tako iz akacije, lipe, žajblja, kostanja, smreke, hoje in ajde. Glede na težavo, ki muči naše bližnje, jim podarimo različno vrsto medu.

Smrekov, hojev, gozdni

Če je kdo od naših dragih slabokrven, mu podarimo smrekov ali pa hojev med, saj vsebujeta obilo rudninskih snovi in terpenov. Slednji mehčajo sluz pri dihalnih težavah, zato se obneseta tudi kot pomoč pri izkašljevanju in prehladu. Smrekov med je rdečkasto rjave barve in precej goste strukture. Bogat z eteričnimi olji ima rahel priokus po smoli, ki pa ni moteč. Pri nas le redko najdemo 100-odstotno smrekovega, saj je pomešan s cvetličnim medom. Smrekov med je maninega izvora. Mano izločajo uši ali kaparji, ki živijo na smreki. Uš zapiči rilček v mladi poganjek smreke in drevesni sok zaradi pritiska v drevesu začne kar sam teči skozi uš. Čebele ližejo kapljice, ki jih izločajo uši. Hojev med je tako kot smrekov maninega izvora, le da se tu čebele »pasejo« na jelki. Hojev med je nadvse prijetnega sladkega okusa in milega vonja. Ker paša na hoji ni redna, dosega ta vrsta medu višjo ceno in je med ljudmi najbolj cenjena. Ta vrsta medu je temno rjavo zelena in precej gosta. Gozdni med krepi odpornost organizma in pomaga proti vnetjem žrela. Tako kot njegova predhodnika je tudi gozdni med maninega izvora. Je mešanica hoje, smreke in javorja.

Cvetlični, akacijev, kostanjev

Kjer so v hiši otroci, jim podarimo z minerali bogat cvetlični med, saj ga zaradi njegovega blagega okusa otroci naravnost obožujejo. Koristil bo tudi ljudem, ki jih mučijo srčno-žilne bolezni, saj krepi srce in ožilje, spodbuja pa tudi celjenje ran. Cvetlični med sodi med najbolj pogoste vrste in je kakopak cvetličnega izvora. Čebele nabirajo nektar na pomladanskih cvetlicah, zlasti na regratu, divji češnji in javorju. Prepoznamo ga po svetlo rjavi ali rumeni barvi, odvisno od tega, katera rastlina je prisotna v večji količini. Če je kdo med vašimi dragimi impulziven, vzkipljiv in nagle jeze, mu podarite akacijev med, ki pomirja. No, da ga le ne bi razjezilo tudi darilo. Akacijev med nas napolni z izgubljeno energijo, zato ga podarimo tudi tistim, ki so venomer utrujeni in brez življenjske energije. Pomaga še pri čiščenju jeter in pri vnetnih obolenjih grla, spodbuja tek in uravnava izločanje želodčne kisline. Ker je zelo milega okusa in domala brez vonja, ga tako kot cvetlični med obožujejo naši najmlajši. Akacijev med je cvetličnega izvora, je skoraj brez barve ali pa nežno rumen. Akacijev med se po zdravilnosti uvršča takoj za kostanjevim, ki naj bi bil najbolj »gajsten«. Kostanjev med koristi pri nespečnosti in ugodno vpliva na prebavila in jetra. Kostanjev med je cvetličnega izvora in diši po pelinu. Bogat je s cvetnim prahom, kar mu daje grenko noto. Ampak prav zaradi cvetnega prahu je kostanjev med še posebej zdravilen. Deluje baktericidno, preganja težave s spanjem, blagodejen pa je tudi njegov vpliv na krvni obtok, jetra in prebavila. Na hitro ga lahko zamenjamo s smrekovim medom, saj mu je temno rjavkasto rdeč, kot je, na las podoben.

Lipov, ajdov, žajbljev, sončnični

Lipov med slovi kot najboljši med pri premagovanju prehladov. Diši prijetno po lipovem cvetju, je svetlo rumen z zelenkasto opalnim odsevom. Ajdov med pomaga pri okrevanju, saj krepi organizem po prestani bolezni. Ajdov med premore tudi močne diuretične lastnosti, ki so zelo izrazite pri vseh svetlih vrstah medu. Žajbljev med je odličen za dihala. Sončnični med nam bo vrnil moč in poskočnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 25. april 2011 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Ko sem bila majhna, sem sanjala sanje, ki se jih še danes spominjam in si jih ne znam razložiti. Hodila sem po travniku nedaleč od naše hiše in naenkrat videla ob poti kos mesa, za katerega s...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:09

Noč čarovnic

Salzburško v soncu. V Mozartovem mestu so trgovine polne kostumov in pritiklin za noč čarovnic. A mene zanese v knjigarno. Izbrani pravi, da čarovniškega kostuma tako in tako ne potrebujem. Zgodba,...

GG Plus / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:07

Presenečenje (2)

»Nekega lepega dne si je stric Gustl kupil moped. Dejal je, da ne gre drugače, ker ga bolijo noge. A je veselje ob novi pridobitvi trajalo le kratek čas. Na poledeneli cesti ga je zaneslo...

GG Plus / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:06

Mrk protestnikov in sindikalistov

Metafizika po Schelerju: »Metafizika je, če iščeš črno mačko v kotu zatemnjene črne sobe, ki je povsem okrogla, mačke pa v njej sploh ni.«

Gospodarstvo / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 19:58

Davčni popust le za prvo leto

Lastniki stanovanjskih nepremičnin naj bi le v prvem letu uveljavitve zakona o davku na nepremičnine plačevali davek od znižane davčne osnove.

Kultura / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 19:24

Pogledi na Grintovce

Pregledna razstava Moč gora vso svojo pozornost namenja likovnim upodobitvam Kamniško Savinjskih Alp od nekoč do danes. Na ogled je 41 del slikarjev od Karingerja do Perka, Berleca in Hafnerja.