Temne sorte medu naj bi vsebovale do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.

Slovenski med za tegobe vse na svet'

Pristen slovenski med naj najde mesto na naši pristno pripravljeni praznični mizi. Podarimo ga tudi svojim najbližjim. Z njimi si bodo osladili konec leta in okrepili prve korake v novo leto.

V hladnem začetku leta bo njihov osebni trener pri krepitvi odpornosti in pomočnik pri premagovanju prehladov in viroz. Pregnal ali vsaj omilil bo kakopak še številne druge zdravstvene tegobe. Omenimo le njegove antibiotične, antiseptične, baktericidne (uničuje bakterije), pomirjevalne zmožnosti. Seveda pa je treba vedeti, katera vrsta medu je primerna za kakšno bolezen. Čebele pridelajo med iz cvetličnega nektarja ali mane, ki ju zbirajo iz različnih dreves in cvetov. Vsaka vrsta cvetov daje drugačen med. Pristen slovenski med je tako iz akacije, lipe, žajblja, kostanja, smreke, hoje in ajde. Glede na težavo, ki muči naše bližnje, jim podarimo različno vrsto medu.

Smrekov, hojev, gozdni

Če je kdo od naših dragih slabokrven, mu podarimo smrekov ali pa hojev med, saj vsebujeta obilo rudninskih snovi in terpenov. Slednji mehčajo sluz pri dihalnih težavah, zato se obneseta tudi kot pomoč pri izkašljevanju in prehladu. Smrekov med je rdečkasto rjave barve in precej goste strukture. Bogat z eteričnimi olji ima rahel priokus po smoli, ki pa ni moteč. Pri nas le redko najdemo 100-odstotno smrekovega, saj je pomešan s cvetličnim medom. Smrekov med je maninega izvora. Mano izločajo uši ali kaparji, ki živijo na smreki. Uš zapiči rilček v mladi poganjek smreke in drevesni sok zaradi pritiska v drevesu začne kar sam teči skozi uš. Čebele ližejo kapljice, ki jih izločajo uši. Hojev med je tako kot smrekov maninega izvora, le da se tu čebele »pasejo« na jelki. Hojev med je nadvse prijetnega sladkega okusa in milega vonja. Ker paša na hoji ni redna, dosega ta vrsta medu višjo ceno in je med ljudmi najbolj cenjena. Ta vrsta medu je temno rjavo zelena in precej gosta. Gozdni med krepi odpornost organizma in pomaga proti vnetjem žrela. Tako kot njegova predhodnika je tudi gozdni med maninega izvora. Je mešanica hoje, smreke in javorja.

Cvetlični, akacijev, kostanjev

Kjer so v hiši otroci, jim podarimo z minerali bogat cvetlični med, saj ga zaradi njegovega blagega okusa otroci naravnost obožujejo. Koristil bo tudi ljudem, ki jih mučijo srčno-žilne bolezni, saj krepi srce in ožilje, spodbuja pa tudi celjenje ran. Cvetlični med sodi med najbolj pogoste vrste in je kakopak cvetličnega izvora. Čebele nabirajo nektar na pomladanskih cvetlicah, zlasti na regratu, divji češnji in javorju. Prepoznamo ga po svetlo rjavi ali rumeni barvi, odvisno od tega, katera rastlina je prisotna v večji količini. Če je kdo med vašimi dragimi impulziven, vzkipljiv in nagle jeze, mu podarite akacijev med, ki pomirja. No, da ga le ne bi razjezilo tudi darilo. Akacijev med nas napolni z izgubljeno energijo, zato ga podarimo tudi tistim, ki so venomer utrujeni in brez življenjske energije. Pomaga še pri čiščenju jeter in pri vnetnih obolenjih grla, spodbuja tek in uravnava izločanje želodčne kisline. Ker je zelo milega okusa in domala brez vonja, ga tako kot cvetlični med obožujejo naši najmlajši. Akacijev med je cvetličnega izvora, je skoraj brez barve ali pa nežno rumen. Akacijev med se po zdravilnosti uvršča takoj za kostanjevim, ki naj bi bil najbolj »gajsten«. Kostanjev med koristi pri nespečnosti in ugodno vpliva na prebavila in jetra. Kostanjev med je cvetličnega izvora in diši po pelinu. Bogat je s cvetnim prahom, kar mu daje grenko noto. Ampak prav zaradi cvetnega prahu je kostanjev med še posebej zdravilen. Deluje baktericidno, preganja težave s spanjem, blagodejen pa je tudi njegov vpliv na krvni obtok, jetra in prebavila. Na hitro ga lahko zamenjamo s smrekovim medom, saj mu je temno rjavkasto rdeč, kot je, na las podoben.

Lipov, ajdov, žajbljev, sončnični

Lipov med slovi kot najboljši med pri premagovanju prehladov. Diši prijetno po lipovem cvetju, je svetlo rumen z zelenkasto opalnim odsevom. Ajdov med pomaga pri okrevanju, saj krepi organizem po prestani bolezni. Ajdov med premore tudi močne diuretične lastnosti, ki so zelo izrazite pri vseh svetlih vrstah medu. Žajbljev med je odličen za dihala. Sončnični med nam bo vrnil moč in poskočnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sobota, 10. april 2021 / 13:44

Vendarle asfaltirali tudi Kajuhovo ulico

Kranj – Mestna občina Kranj je končno poskrbela za preplastitev Kajuhove ulice, ene zadnjih makadamskih kategoriziranih cest v Kranju, na kar smo v Gorenjskem glasu opozorili v začetku marca. Prede...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 21. maj 2010 / 07:00

Včasih je luštno blo, dons bo pa spet tako

Da glasba ne pozna meja in da prav glasbeniki najpogosteje prvi priskočijo na pomoč, dokazuje napoved dobrodelnega koncerta, ki ga v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem pr...

Slovenija / petek, 21. maj 2010 / 07:00

Parlament o svojem predsedniku

Ljubljana - Ta teden zaseda državni zbor, ki je med drugim razpravljal o predlogu zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, na dnevnem redu je bila tudi druga obravnava predlaganeg...

GG Plus / petek, 21. maj 2010 / 07:00

Kakšna duhovna moč!

Bogdan Osolnik, prvi urednik Gorenjskega glasa, je svoja medvojna doživetja opisal v knjigi Z ljubeznijo skozi surovi čas. Izšla je 1989 in davno pošla. Tik pred izidom je dopolnjena izdaja, mi pa ima...

Kultura / petek, 21. maj 2010 / 07:00

Razstava posebne sorte

Žiri - V Žireh je ta teden, a le do nedelje zvečer, prav zanimiva razstava. Postavljena je v galeriji, ki je odprta 24 ur na dan in sedem dni v tednu, ogled vzame zelo malo časa,...

Prosti čas / petek, 21. maj 2010 / 07:00

Glasba za dušo

V nedeljski polfinalni oddaji Slovenija ima talent bo nastopila tudi Saša Danilov Kobilšek iz Mengša.