Temne sorte medu naj bi vsebovale do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.

Slovenski med za tegobe vse na svet'

Pristen slovenski med naj najde mesto na naši pristno pripravljeni praznični mizi. Podarimo ga tudi svojim najbližjim. Z njimi si bodo osladili konec leta in okrepili prve korake v novo leto.

V hladnem začetku leta bo njihov osebni trener pri krepitvi odpornosti in pomočnik pri premagovanju prehladov in viroz. Pregnal ali vsaj omilil bo kakopak še številne druge zdravstvene tegobe. Omenimo le njegove antibiotične, antiseptične, baktericidne (uničuje bakterije), pomirjevalne zmožnosti. Seveda pa je treba vedeti, katera vrsta medu je primerna za kakšno bolezen. Čebele pridelajo med iz cvetličnega nektarja ali mane, ki ju zbirajo iz različnih dreves in cvetov. Vsaka vrsta cvetov daje drugačen med. Pristen slovenski med je tako iz akacije, lipe, žajblja, kostanja, smreke, hoje in ajde. Glede na težavo, ki muči naše bližnje, jim podarimo različno vrsto medu.

Smrekov, hojev, gozdni

Če je kdo od naših dragih slabokrven, mu podarimo smrekov ali pa hojev med, saj vsebujeta obilo rudninskih snovi in terpenov. Slednji mehčajo sluz pri dihalnih težavah, zato se obneseta tudi kot pomoč pri izkašljevanju in prehladu. Smrekov med je rdečkasto rjave barve in precej goste strukture. Bogat z eteričnimi olji ima rahel priokus po smoli, ki pa ni moteč. Pri nas le redko najdemo 100-odstotno smrekovega, saj je pomešan s cvetličnim medom. Smrekov med je maninega izvora. Mano izločajo uši ali kaparji, ki živijo na smreki. Uš zapiči rilček v mladi poganjek smreke in drevesni sok zaradi pritiska v drevesu začne kar sam teči skozi uš. Čebele ližejo kapljice, ki jih izločajo uši. Hojev med je tako kot smrekov maninega izvora, le da se tu čebele »pasejo« na jelki. Hojev med je nadvse prijetnega sladkega okusa in milega vonja. Ker paša na hoji ni redna, dosega ta vrsta medu višjo ceno in je med ljudmi najbolj cenjena. Ta vrsta medu je temno rjavo zelena in precej gosta. Gozdni med krepi odpornost organizma in pomaga proti vnetjem žrela. Tako kot njegova predhodnika je tudi gozdni med maninega izvora. Je mešanica hoje, smreke in javorja.

Cvetlični, akacijev, kostanjev

Kjer so v hiši otroci, jim podarimo z minerali bogat cvetlični med, saj ga zaradi njegovega blagega okusa otroci naravnost obožujejo. Koristil bo tudi ljudem, ki jih mučijo srčno-žilne bolezni, saj krepi srce in ožilje, spodbuja pa tudi celjenje ran. Cvetlični med sodi med najbolj pogoste vrste in je kakopak cvetličnega izvora. Čebele nabirajo nektar na pomladanskih cvetlicah, zlasti na regratu, divji češnji in javorju. Prepoznamo ga po svetlo rjavi ali rumeni barvi, odvisno od tega, katera rastlina je prisotna v večji količini. Če je kdo med vašimi dragimi impulziven, vzkipljiv in nagle jeze, mu podarite akacijev med, ki pomirja. No, da ga le ne bi razjezilo tudi darilo. Akacijev med nas napolni z izgubljeno energijo, zato ga podarimo tudi tistim, ki so venomer utrujeni in brez življenjske energije. Pomaga še pri čiščenju jeter in pri vnetnih obolenjih grla, spodbuja tek in uravnava izločanje želodčne kisline. Ker je zelo milega okusa in domala brez vonja, ga tako kot cvetlični med obožujejo naši najmlajši. Akacijev med je cvetličnega izvora, je skoraj brez barve ali pa nežno rumen. Akacijev med se po zdravilnosti uvršča takoj za kostanjevim, ki naj bi bil najbolj »gajsten«. Kostanjev med koristi pri nespečnosti in ugodno vpliva na prebavila in jetra. Kostanjev med je cvetličnega izvora in diši po pelinu. Bogat je s cvetnim prahom, kar mu daje grenko noto. Ampak prav zaradi cvetnega prahu je kostanjev med še posebej zdravilen. Deluje baktericidno, preganja težave s spanjem, blagodejen pa je tudi njegov vpliv na krvni obtok, jetra in prebavila. Na hitro ga lahko zamenjamo s smrekovim medom, saj mu je temno rjavkasto rdeč, kot je, na las podoben.

Lipov, ajdov, žajbljev, sončnični

Lipov med slovi kot najboljši med pri premagovanju prehladov. Diši prijetno po lipovem cvetju, je svetlo rumen z zelenkasto opalnim odsevom. Ajdov med pomaga pri okrevanju, saj krepi organizem po prestani bolezni. Ajdov med premore tudi močne diuretične lastnosti, ki so zelo izrazite pri vseh svetlih vrstah medu. Žajbljev med je odličen za dihala. Sončnični med nam bo vrnil moč in poskočnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / torek, 30. julij 2013 / 07:00

Kako so šle žanjice v žernado ...

Če so žanjice na dnino ali v žernado prišle z zamudo, so znale biti gospodinje zelo hude, so videli obiskovalci tokratnega Praznika žetve na Žirovskem Vrhu. Prireditev so zaznamovali tudi nova komedij...

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 8. september 2019 / 16:46

Delavec padel s cisterne

Kamnik – V ponedeljek okoli 8. ure je v podjetju na območju Kamnika delavec pri vzorčenju padel s cisterne tovornega vozila in se pri tem lažje poškodoval. O dogodku so policisti obvestili delovneg...

Kronika / nedelja, 8. september 2019 / 16:45

Zasegli konopljo

Radovljica – Radovljiški kriminalisti so v torek zasegli 27 sadik konoplje in pripomočke za njeno gojenje. Sledi kazenska ovadba.

Kronika / nedelja, 8. september 2019 / 16:45

Osumljen najmanj desetih tatvin

Jesenice – Jeseniški kriminalisti so s kazensko ovadbo na sodišče privedli Jeseničana, ki ga sumijo storitve več tatvin. V zadnjih dveh tednih naj bi ukradel denar iz blagajne gostinskega obrata in...

Gospodarstvo / nedelja, 8. september 2019 / 16:44

Izbor mlade kmetice in gospodarja leta

Kranj – Časopisno založniška družba Kmečki glas in tednik Kmečki glas bosta ob pomoči Mestne občine Slovenj Gradec, zavoda Spotur in Društva kmetic Mislinjske doline pripravila v petek, 13. septemb...

Gospodarstvo / nedelja, 8. september 2019 / 16:44

Srečanje pridelovalcev koruze

Žabnica – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, kmetija Šifrer iz Žabnice ter semenarske hiše bodo v petek, 13. septembra, ob 10. uri pripravili na njivi Šifrerjeve kmetije v Žabnici tradicionalno sreča...