Z zrakom niso ravno zadovoljni
O programu varstva okolja – zrak 2014–2019 so se škofjeloški občinski svetniki odločili, da gre v tridesetdnevno javno razpravo.
Škofja Loka – Za mestne občine je tak dokument obvezen, za ostale priporočljiv, je povedala Tatjana Bernik z občinske uprave v Škofji Loki, ko je občinskim svetnikom predstavljala program varstva okolja (zrak) za obdobje 2014-2019. Strateški cilj programa je zagotoviti kakovost zraka na območju občine, med operativnimi cilji pa med drugim zmanjšanje emisij (imajo tudi kataster onesnaževalcev) in energetske sanacije objektov. V Škofji Loki so v sodelovanju z Agencijo RS za okolje opravili tudi meritve kakovosti zraka. Po pol leta meritev na dveh lokacijah so ugotovili, da Ločani dihajo razmeroma dober zrak, nekoliko preveč je v njem trdih delcev, kar pripisujejo prometu in obstoju mnogih kurišč.
Aleš Habjan, ki vodi odbor za urejanje prostora in varstvo okolja, je svetnikom prenesel mnenje odbora, naj se v prihodnje v Škofji Loki poleg običajnih meritev zraka poskrbi tudi za merjenje fenolov in formaldehidov v zraku in naj se določijo lokacije za te meritve. Igor Draksler je predlagal, naj programa še ne sprejmejo takoj, pač pa naj ga dajo v tridesetdnevno javno razpravo. Meni tudi, da je o največjem onesnaževalcu le malo gradiva, vprašuje o tem, ali je o njem na voljo na občini novo okoljevarstveno dovoljenje, in je prepričan, da je ljudem o fenolih in formaldehidih treba naliti čistega vina. Zorica Škorc pa dvomi, da je mogoče predvideti trende glede kakovosti zraka, saj kazalcev stanja ni na razpolago za daljše obdobje. Dvomi tudi o poročilih glede razmeroma dobre kakovosti zraka, ki kot največje onesnaževalce navaja osebne avtomobile (niti ne tovorni promet), saj bi po njenem lahko v tem primeru na Trati naredili zdravilišče. Anton Peršin pa razmišlja, da bi za odpravo kurišč, ki najbolj onesnažujejo, ljudi motivirali, da se, kjer obstaja plinovodno omrežje, priključili na ta (čistejši) vir energije.