Ujma je ženskega spola

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 10. december 2013 / 11:18

Zakaj je vsaka naravna ujma, vsaka suša, vsaka poplava tako huda?! Zato, ker je ženskega spola, malo v šali in malo zares dileme rešujejo moški. Vetrolom je sicer moškega spola, a ta, ki se ga je zaradi datuma dogajanja (11. november) že prijelo ime Martinov vetrolom, je bil kar precej hud. Na širšem gorenjskem območju je po zadnji oceni poškodoval okrog 142 tisoč kubičnih metrov drevja, kar je po strahovitem vetrolomu leta 1984 drugi najobsežnejši vetrolom. Še posebej hudo je bilo v pasu pod gorami med Možjanco in Golnikom, kjer je padlo okrog petdeset tisoč »kubikov« gozdnega drevja. Lastniki so lahko začeli posprav­ljati polomijo, ne da bi čakali na odločbo zavoda za gozdove o izvedbi sanitarne sečnje, a za to, da pridobijo prevoznico za prevoz lesa, vendarle rabijo odločbo. V primeru vetroloma za to zadošča že generalna odločba.

Za zdaj je vreme lastnikom gozdov pri spravilu polomije naklonjeno. Za tiste, ki jim gozd pomeni tudi pomemben vir dohodka, se ni bati, da polomije ne bi pospravili do konca marca oz. v višje ležečih predelih do konca aprila. Problem bodo kot vedno ob takih primerih mali lastniki – seveda spet ne vsi, ampak predvsem tisti, ki niti točno ne vedo, kje imajo gozd oz. kje potekajo posestne meje, tisti, ki jim majhna posest tudi dohodkovno nič ne pomeni, taki, ki so do »koščka« gozda prišli v denacionalizacijskem ali dednem postopku ...

Gozdna polomija skriva številne nevarne pasti, ki se jim izurjeni in dobro opremljeni znajo izogniti. Seveda – nesreča se tudi takim lahko zgodi, a veliko prej se pripeti tistim, ki še nikoli v življenju niso pospravljali drevja, ki ga je polomil veter, sneg ali žled, ali še sploh nikdar niso »holcali«. V sedanjih kriznih časih je tudi bojazen, da bi se tem pridružili tudi brezposelni in ljudje s skromnimi prejemki, ki bi si, čeprav nevajeni gozdnih opravil, prav z delom v gozdu radi olajšali finančno stisko.

Gozdarji so se, zavedajoč nevarnosti, da nepospravljeno drevje lahko povzroči pretirano razmnožitev lubadarja, zagnano lotili dela, a njihova prizadevanja krni država, ki jih finančno stiska. Ni denarja ali ga je vsaj premalo za prevoze na teren, za stike z lastniki. Gozdarji, ki delajo na vetrolomnem območju, so komaj dosegli, da bodo za uporabo mobilnega telefona le dobili nekaj več kot dosedanjih pet evrov na mesec.