Lovec na prijaznost

Enkrat poleti, ko sem stal v vrsti za točen sladoled sem se odločil postati Lovec na prijaznost. Nisem patentiral tega poklica vendar še razmišljam… Sladoledarka je v kornet točila sladoled za dva evra. Seveda brez računa, smo hiteli v senco polizat natočeno. Delo na črno je sladoledarki oziroma njenem šefu v desetih minutah natočilo za sto evrov sladoleda. Dober zaslužek. In za tako dober zaslužek bi človek poleg dobrega sladoleda pričakoval še kakšno besedo v stilu: Dober dan. Kako ste kaj? Izvolite. Lep dan. Lepe kopalke mate. Vam je sladoled všeč?… Potem sem se spomnil, da, če bi sladoledarka s strankami čebljala bi bila ob del zaslužka…res je bila nepretrgana vrsta pred njo in avtomatom za sladoled…

Skratka… na ta dan sem se odločil postati Lovec na prijaznost. Naloga lovca na prijaznost je ujeti prijaznega človeka na delu. To pomeni, iskati ga, zasačiti ga, preveriti...ali ne gre za skrito kamero! Smo prišli tako daleč, da nas vsaka prijazna oseba zelo preseneti? Jaz bi prikimal, ker drugače se ne bi odločil postati Lovec na prijaznost. In zdaj se leto izteka po dnevih do rojstva novega in jaz imam v svojem blokcu samo dva prijazna primera. Prvi primer je trgovka v Merkurju, ki prodaja sesalce in drugi je Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem na Bledu, oziroma njuna predavatelja, ki sta pravzaprav učitelja prijaznosti. Da, poučujeta prijaznost. Sem pri sebi spustil ohohooo, imam somišljenike in to z nadgradnjo. Oba predavatelja sta mi dajala službene izjave, ki so imele prijaznost za skupni imenovalec. Nespretno sem vprašal zakaj je potreba po učenju prijaznosti prišla prav zdaj? Zaradi krize? Zaradi narave dela gostinca ali turističnega delavca? Mogoče zaradi splošnega izoblikovanja slike o Sloveniji? Zaradi…? Eden od predavateljev je mirno rekel: Zaradi človeka samega. Prijaznost je osnova medčloveškega odnosa. Lepa in prijazna beseda je…. Vemo kaj sledi. Lepa beseda, lepo mesto najde itn, itn… Oguljena tema o kateri vse vemo. Ampak ste opazili, da ste v podzavesti vse manj prijazni? Niste? Mark Twain je rekel: Prijaznost je jezik s katerim gluhi lahko slišijo in slepi lahko vidijo. Kako lepo povedano.

Trgovci, prodajalci so še vedno prvi na listi Prijaznih ljudi. Z njimi smo največkrat v stiku in od njih najprej pričakujemo prijaznost. Na drugem mestu so zdravniki, na tretjem je dolg seznam javnih uslužbencev in potem…vsi ostali.

»Stranke si ne želijo prijaznosti. Želijo si občutka, da jih razumemo, da jih cenimo, da jim hočemo pomagati«. Tako danes učijo bodoče prodajalce. Ampak kako doseči občutek, da bodo vedeli, da jih razumejo in da jim hočemo pomagati, če ne na prijazen način. In smo spet na začetku. Knjige in učbeniki na temo prijaznosti so že napisane. To niso bontoni. To so knjige, ki jih nihče ne bere. Ne bere jih zato, ker so neprijazni časi. Prijaznost ni brezplačna kajti, če bi bila bi bili vsi prijazni. Ne berejo se zato, ker z neprijaznim ne moreš biti prijazen. Če sem neprijazen potem ne morem pričakovati, da bo z mano prijazen kdo drug. Kdaj sem sam prijazen, naključno ali nenaključno, vedoč ali nevedoč, takrat, ko cenim sogovornika. In kako lahko na hitro ugotovim, da je sogovornik vreden biti cenjen oziroma moje prijaznosti? Tak sogovornik te prvi pozdravi, prvi ogovori, prvi vpraša kako si in prvi ti podari nasmešek, objem, stisk roke…

Prijaznost se je zgubila tam kjer se je rodila. V našem vsakdanu. Prijaznost ni brezplačna. Če bi bila brezplačna bi bili vsi prijazni. Je prijaznost draga, da si je ne moremo privoščiti? Ker jo moramo »kupiti« je nima vsak. Mar je res prišlo do tega, da jo je treba plačevati? Življenjski tempo je prehud in ni časa biti prijazen. Vsakdo naj izpolni svojo nalogo, naj se briga zase in ne izgublja »praznih« besed o vremenu, zdravju, nogometu, politiki, službi... Nimamo se časa ustaviti, dvigniti pogled v pogled sogovornika, mu podariti nekaj lepih besed in ... in... Dalai Lama pravi, da je prijaznost njegova edina religija. Smo pozabili kaj sploh religija je? Prijaznost je vedno v modi….mar nismo več moderni?

Lovec na prijaznost? Raje bi bil lovec na neprijaznost...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 9. november 2012 / 07:00

Martinovo - jesenski pust

Kranj – V nedeljo bo Martinova nedelja v čast godu tudi med Slovenci zelo čaščenega svetnika svetega Martina, škofa iz francoskega mesta Tours. Kar precej Slovencev nosi njegovo...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 10. junij 2013 / 16:30

Moja mala železnica

Prejšnji konec tedna so se ob veliki modelni železniški maketi na Jesenicah srečali prijatelji železnice. Prišli so iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije.

GG Plus / ponedeljek, 10. junij 2013 / 16:29

Rodil se je otrok (2)

»… Prvi fant je bil zagnan plesalec, na vseh plesiščih ga je bilo moč najti, a ker je bila Darja obsojena na počitek, je hodil plesat brez nje, priložnost je iz njega naredila tatu, našel si je drugo...

Nasveti / ponedeljek, 10. junij 2013 / 16:28

Zakaj je včasih težko biti dosleden?

Otroci so pametni. Že v porodnišnici naštudirajo, koga bodo lažje ovijali okrog prsta. Mogoče naredijo načrt že v maternici … načrt A: Tale moja mama je čutiti mehka in neodločna, do vseh prijazna...

GG Plus / ponedeljek, 10. junij 2013 / 16:27

Spomenik rešitelju Velike planine

Letos mineva sto let od rojstva Vlasta Kopača, arhitekta in ljubitelja pastirske dediščine, ki je najbolj zaslužen, da je planina do danes ohranila svojo pastirsko stavbno dediščino. Bajtarji, pastirj...

Mularija / ponedeljek, 10. junij 2013 / 16:26

Nagrajena pot po Blejskem kotu

Učenci iz osnovne šole Josipa Plemlja Bled so eni od štirih nagrajencev za zasnovo vodnih učnih poti. K sodelovanju pri pripravi zasnov vodnih učnih poti je učence spodbudil Helios v sklopu njihove...