Jezično, s tremi omakami

Je že bolje, da sem zasvojena z Benetkami kot s kakšno travico. Če veš, kakšno je dobro naravno zdravilo, ni treba več brati napotkov. Spomini se tako in tako sami zavrtajo v možgane. Zame zakon: kadar sem sitna in preutrujena – smer Benetke. Sprememba razpoloženja zagotovljena. K temu pripomore tudi kakšna »oštarija«, kamor zahajajo domačini. Nekoč, na Muranu, me je pred neko izložbo obšlo, da bi zbirala živalce iz stekla, hotela sem imeti stekleno menežarijo. A ker sta bila otroka še majhna, je Izbrani odločil: steklovina ni za otroke, a misliš, da jo bodo pustili na miru? No, in ker se je moj jezik ob toliki odločnosti ustavil, je nekaj manjkalo. Zato je bilo naročilo za prvo jed: jezik. Ko smo ga pojedli, se je razvezal tudi moj.

Telečji jezik s tremi omakami / Lingua de vitello alle tre salse

Za 4 osebe potrebujemo: 1 telečji jezik, okoli 900 g, 1 čebulo, 2 korenčka, 1 manjši por, samo beli del, sol, 4-5 poprovih zrn, 1 lovorov list.

Jezik, začimbe in grobo narezano zelenjavo damo v lonec in prilijemo vodo, toliko da so vse sestavine pokrite. Lonec, najboljši je na pritisk, damo na ogenj, počakamo, da zavre, in kuhljamo dve uri (v loncu na pritisik seveda manj). Jezik vzamemo iz lonca, ga malce ohladimo in olupimo. Tekočino prihranimo za kakšno pikantno juho. Ko se jezik popolnoma ohladi, ga narežemo na centimeter debele rezine.

Omake: Zelena omaka

Potrebujemo: polovico skodelice zeliščnega kisa, 1 rezino dobrega kruha brez skorje, 3 vejice peteršilja, 4-5 lističev mete (optimalno), 1 strt strok česna, 2 sardeli v olju, 1 žlico kaper, sok 1 limone, olje, kis, sol, poper.

Kruh namočimo v kis in ga ožamemo, sardeli grobo sesekljamo. Vse sestavine damo v mešalnik, solimo in popramo ter zmeljemo. Omaka je močna, a slastna. Naredimo jo nekaj ur prej, preden jo ponudimo.

Slastna, z balzamičnim kisom

Potrebujemo: 85 g res dobrega balzamičnega kisa, 1 žlico portovca, 1 žličko sladkorja ali kuhanega mošta.

Sestavine zmešamo v kozici in kuhljamo na majhnem ognju, da se tekočina dodobra ukuha. Vreti ne sme. Omaka naj se ohladi.

Španska inačica

Potrebujemo: polovico manga, polovico avokada, polovico paradižnika, polovico zelene paprike, polovico rdeče paprike, 1 žlico naribane zelene, 1 žlico medu, sok 1 srednje velike limone, oljčno olje, brizg kisa, sol; kajenski poper po okusu.

Zelenjavo in sadje, razen zelene, očistimo in zrežemo na majhne kocke. Zeleno naribamo in takoj pokapamo z limoninim sokom. Zmešamo olje, brizg kisa, med in limonin sok po okusu. Prelijemo čez pisano solato.

Na velikem pladnju ali treh manjših aranžiramo jezik in prelive in ponudimo s črnim kruhom.

Pa dober tek!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 30. avgust 2019 / 10:28

V Domžale prihaja Maribor

Nogometaši Triglava na gostovanje v Šiško

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...