Dvojezičnost v deželno ustavo
Na Koroškem sta bila ta teden dva dogodka, povezana z Gorenjsko. V sredo so na generalnem konzulatu Republike Slovenije v Celovcu odprli četrto iz niza razstav Okno umetnosti k sosedu. Poseben gost na prireditvi je bila Poljanska dolina s svojimi kulinaričnimi dobrotami in čari narave. Tudi v sredo pa so v Pliberku/Bleiburg v Podjuni predstavniki Občine Žiri in žirovske knjižnice podarili knjige pliberški knjižnici. V Pliberku je bilo za avtobus Žirovcev, med katerimi so bili tudi župan in pevci moškega pevskega zbora Alpina. In še vabilo na koncert in na predstavitev nove zgoščenke s slovenskimi adventnimi in božičnimi pesmimi Okteta Suha s Koroške, ki bo pel v nedeljo ob 19. uri pri maši in nato na koncertu v cerkvi Sv. Frančiška v Šiški.
Zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev so na konferenci za novinarje predstavili zahteve, ki jih bodo posredovali deželni vladi v Celovcu in novi zvezni vladi na Dunaju. Narodni svet pričakuje od nove vladne koalicije spremembo zakona o narodnih skupnostih, ki ne ustreza več dejanskemu stanju in ni napisan v duhu sodobnega demokratičnega pogleda na problematiko manjšin. Rudi Vouk je ocenil, da je dopolnitev zakona iz leta 2011 razmere poslabšala in navedel primer občine Škocjan/St. Kanzian, v kateri pravica do uporabe slovenščine kot uradnega jezika velja le v delu občine, pred tem pa je veljala za vso občino. Drugačno vlogo bi moral dobiti tudi sosvet za slovensko narodno skupnost, ki deluje pri zvezni vladi na Dunaju. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, ki nadomešča predsednika Valentina Inzka, je izrazil zaskrbljenost, ker manjšinska problematika ni del koalicijskih pogajanj med socialdemokrati in ljudsko stranko in da je po postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov, ki naj bi bila le eden od korakov na poti reševanja manjšinskih problemov, zavladala stagnacija. Nerešeni ostajajo problemi dvojezičnega šolstva, med njimi tudi zahteva Narodnega sveta, da bi morali imeti ravnatelji dvojezičnih šol dvojezične kvalifikacije.
Del zahtev je naslovljen tudi na deželno vlado v Celovcu. Finančna pomoč Dunaja in Celovca je že od leta 1995 naprej nespremenjena in znaša slaba 1,2 milijona evrov, zato je že čas za njeno povečanje. Tudi Slovenija, ki prispeva glavnino denarja za delovanje manjšinskih ustanov in s tem dela tisto, kar je obveznost dežele in države, varčuje, zato bo njena pomoč manjša. V novo koroško ustavo bi morali zapisati, da je dežela dvojezična. V sedanji ustavi Slovencem ni namenjena niti beseda, je dejal odvetnik Rudi Vouk. Nova ustava bo morala omogočiti, da bodo Slovenci na Koroškem dobili tisto, kar jim je bilo ob ustanovitvi sedanje Republike Avstrije obljubljeno.