Želja po umetnosti

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Razvedrilo / petek, 6. december 2013 / 14:28

Sedem mladih slovenskih talentov, starih od 16 do 30 let, je združenih v skupino Itak ambasadorji posnelo videospot, za katerega so sami napisali glasbo, besedilo, izvedli razne urbane športne vragolije, ga režirali ter posneli fotografije. Med njimi je tudi 18-letna Pia Prezelj iz Komende, ki je v spotu prevzela vlogo fotografinje, prav tako je izdelala fotografije, ki spremljajo kampanjo. V pogovoru nas je prepričala, da je umetnost med mladimi še kako živa in priljubljena.

Čeprav obiskuje mednarodni program Gimnazije Bežigrad, navdušeno fotografira (s skupinsko razstavo Delirium je poleti gostovala celo v New Yorku), piše in objavlja kratke zgodbe, režira kratke filme (njen prvi ima naslov I. in bo predvidoma predvajan na slovenskih filmskih festivalih), kreira dijaški časopis, organizira dogodke TEDx in s tem pomaga k širjenju idej, pripravlja program UM: umetnost mladim, sodeluje v teatru, kjer jo privlačita tako igra kot režija (s šolskim projektom The Diamond as Big as Ritz upa na gostovanja po slovenskih gledališčih) in sploh počne vse tisto, kar – kot zgovorno poudari, ji uspe stlačiti na urnik. Želja in načrtov pa ima še zelo veliko. »Morda najvišje izmed njih sega želja po umetnosti; po tem, da bi umetnost (fotografija, film, kratke zgodbe in teater) znova zavzela pomembno mesto na lestvici stvari, ki definirajo človeštvo in so kot take vredne neskončnega obstoja. Vsi projekti, ki se jih lotevam, imajo v samem bistvu prav ta cilj – doseganje človeških src in misli prek vseh medijev, ki jih ponuja umetnost, ter razvijanje človeške zavesti v smereh, ki smo jih že zdavnaj zanemarili,« pravi Pia Prezelj in priznava, da ne ve natančno, kako in kdaj se je znašla v umetniških vodah, ve pa, da so jo valovi že zdavnaj pogoltnili v globine in zdaj si ne predstavlja več, da bi v življenju počela kaj drugega. »Na navdih nikoli nisem mogla pokazati s prstom, neizmerne količine energije pa črpam prav iz svoje ljubezni do fotografije in vseh drugih form umetniškega izražanja. Obstaja neverjetno število dni, ko si želim odnehati in se mi vse skupaj sploh ne zdi več vredno, a nekaj me vedno potisne naprej – neznana želja po nečem, kar v strogo materialnem realnem svetu ne obstaja. Vedenje, da kot človeštvo prek umetnosti lahko posegamo po neverjetno močnih sredstvih, ki v pravi meri lahko premikajo gore,« razmišlja osemnajstletnica, ki kot svoj trenutno največji projekt izpostavi serijo fotografij z naslovom Oblivion, s katerim si želi gostovati v več slovenskih mestih. »Projekt bo med drugim zahteval desetine kilogramov graha, kopico belih lilij in mnogo dela s strani celotne ekipe,« skrivnostno namigne.

Sicer pa si v prihodnje želi nadaljevati delo na področju kratkih zgodb, teatra in fotografije. V načrtu ima uspešen zagon projekta UM ter njegovo širitev zunaj ljubljanskih meja, prav tako pa so njene misli že usmerjene v vpis na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, kjer bo nadaljevala študij, in v naslednji večji filmski projekt. A karkoli že bo počela, si prek umetnosti želi dotakniti se kar največjega števila ljudi, saj – kot pravi – je to na koncu edino, kar zares šteje.