Selitev za dodaten zagon in rast

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 5. december 2013 / 23:00

Družinsko podjetje Mebor je pred kratkim kupilo Alplesovo proizvodno halo in se v celoti preselilo v Železnike. Tudi v času svetovne gospodarske krize rastejo: lani so s prodajo sodobnih linij za žaganje lesa ustvarili za 15 odstotkov, letos dobrih deset odstotkov večjo prodajo kot leto prej. S selitvijo pričakujejo nov zagon, dodaten razvoj in zaposlovanje.

Železniki – Ustanovitelj družinskega podjetja Mebor je Boris Mesec, ki je pred 31 leti začel z žaganjem hlodovine na domači kmetiji pri Sv. Lenartu. Kmalu je začel izdelovati tudi žage za hlodovino in jih skozi leta ra­zvil do te mere, da jih danes kot proizvodne linije za žagarske obrate uporabljajo po vsem svetu. Pred dvema letoma je prejel visoko pri­znanje Obrtnik leta. Pri po­slih že dolgo sodeluje žena Marinka, v zadnjih letih tudi sinovi Uroš, Simon in Gregor. Skupaj je v podjetju 32 zaposlenih, če prištejemo še kooperante, pa je petdeset sodelavcev.

Po treh desetletjih dela in številnih gradnjah novih poslopij na domačem dvorišču pri Sv. Lenartu ste se sedaj preselili v Železnike. Še dve leti nazaj ste povedali, da imate prostora dovolj.

»Vedno nam je primanjkovalo prostora, zato smo se nenehno širili. V Alplesu so iskali kupca za objekt z deset tisoč kvadratnimi metri površne, zunaj sta postavljena še dva šotora. Ponudba je bila zanimiva, odločitev pa ni bila lahka. Vemo pa, da nismo več utesnjeni, lahko se širimo, razvijamo.«

Slovenija je v recesiji, veliko držav se spopada z gospodarsko krizo, vam uspeva rast. Je bistvo v razpršenosti prodaje po vsem svetu?

»Naša rast je tudi v času gospodarske krize nastala na osnovni izvoza. Približno 98 odstotkov vseh naših izdelkov gre po svetu. Zaradi razpršenosti trga krize ne občutimo tako, kot jo podjetja s trgom v Sloveniji. In hkrati je treba poudariti, da ne čakamo na kupce, ampak razvijamo, inoviramo in se približamo vsakemu kupcu. Če bi danes ponujali izdelke, ki smo jih imeli pred nastopom gospodarske krize, bi že zdavnaj padli, tako po prometu kot pri zaposlenih. Odločili smo se drugače, ponujamo novosti, razširili smo ponudbo in gremo naprej. Razvili smo nove tipe žag, preusmerili smo se na proizvodnjo linij žagarskih obratov od A do Ž, izdelujemo tudi največje v panogi.«

Kako pomembno je izvajanje poprodajnih storitev?

»Vse, kar naredimo, pri kupcu tudi montiramo, jih naučimo delati z žagarsko linijo in nato tudi servisiramo. Kjerkoli na svetu. Danes so naše linije že polne elektronike, saj gredo v smer avtomatizacije, kjer je potrebne le malo fizične moči, stroj opravi večino dela. Kako doseči optimalne učinke, pa moramo kupce naučiti.«

Kaj si obetate od selitve? Tu so večji prostori, boste širili ponudbo, prodajo, število zaposlenih?

»Komaj dobra dva tedna smo v Železnikih in že laže delamo, saj smo vsi na enem mestu. Po novem bomo lahko izdelovali tudi po več linij naenkrat, zaradi obilice prostora bomo lahko prevzeli tudi naročila za največje žagarske linije, kar pomeni razširitev ponudbe, za vsem tem pa pride na vrsto tudi dodatno zaposlovanje. Vesel sem, da bomo lahko ponudili vse, kar znamo.«

Prodajate v 45 držav po sem svetu. Kako najdete kupce?

»Naš glavni trg je Evropa pa tudi Rusija in države iz tega bazena, prodajamo pa tudi na druge celine. Paziti moramo, kaj ponudimo kateremu kupcu, saj potrebe po celinah niso enake. V Afriki se moramo prilagoditi tropskemu lesu in se prilagoditi izjemnim meram hlodov (premer meter do dva) in tudi njihovi trdosti, v Rusiji je povsem drugače. Prvih dvajset let delovanja smo vse novosti preizkusili na domači žagi. Tega ni več, vendar imamo svoj koncept žaganja, tudi drugi proizvajalci nas kopirajo, a smo še vedno korak pred njimi.«

Kako sprejemate informacije, da večino slovenske hlodovine nepredelane odpeljemo v Avstrijo?

»Če bomo želeli v Sloveniji zaposlovati, bo treba nekaj spremeniti. Pred nosom imamo surovino, receptov je veliko, le izkoristiti jih moramo. Slovenci bi se morali združiti, podobno so se v sosednji državi, ki na tujih trgih nastopa enotno in dosega boljše cene. Naše žagarske linije so našle kupce tako v Sloveniji kot Avstriji, ampak pri nas prodamo veliko premalo, če vemo, kako razvita je bila žagarska in lesarska industrija v Sloveniji, sedaj pa je skoraj ni več. Na Gorenjskem je le še nekaj majhnih žag, pri nekaterih opažam, da dobro hlodovino prodajo čez mejo, slabšo pa predelajo sami. Narobe svet.«

Kako pomembna je za vašo uspešno poslovanje inovativnost?

»Brez inovativnosti ne bi uspeli. Po svetu je ogromno podobne ponudbe; brez stalnih novosti, izboljšav, inovativnih rešitev, ki prinašajo prihranke in manj fizičnega dela, ne moreš obstati. Tudi zaradi zaostrene globalne konkurence. Včasih je imel kupec na voljo dve, tri ponudbe. Danes s pomočjo interneta primerja ponudba dvajsetih proizvajalcev naenkrat.«

Kako kupci iz vsega sveta izvedo za malo podjetje iz ozke Selške doline v majhni Sloveniji?

»Najbolj pomembne so reference, izdelke pokažemo tudi na sejmih, vse bolj pomembna je tudi predstavitev na internetu. Bistven pa je dober izdelek. Brez kvalitete in inovativnosti ne bi dosegli nič.«

Je razlog za uspeh tudi v družinskem podjetju, v vaši povezanosti?

»Poslovanje v družinskem podjetju je povsem drugačno kot v podjetju, ki ga prevzame tajkun. Če podjetje ustvarjaš in razvijaš vse življenje, točno veš, kaj vse si vložil, je drugače, kot če ga le prevzameš na račun tujega denarja, ki ga niti nisi vrnil. S podjetjem so rasli tudi otroci, saj so mlajši kot podjetje. Vedno smo jih vključevali v delo. Tako je na podeželju, vajeni smo delati že od malega. Vesel sem, ko vidim, da imajo interes in voljo za delo v podjetju. To mi daje voljo. Nikogar nisem silil, prav lepo pa je videti, ko se želijo dokazovati.«

Ali danes velja dobra klima za razvoj družinskih podjetij v Sloveniji?

»Zdi se, da ima danes država rada tiste, ki ne delajo, vse, ki ustvarjamo dodano vrednost, pa bi obrali do kosti. Po vpeljavi davka na nepremičnine bo marsikdo menil, da smo nori, ker smo se odločili za nakup novih prostorov. Veliko podjetij danes diha na škrge, ne vem koliko časa bodo še lahko plavali v takšnih razmerah. Mi smo pred leti uspeli predvsem na račun nižjih cen, na račun konkurenčnosti. V zadnjih letih so nemški proizvajalci in tudi drugi iz vzhodne Evrope spustili cene, zato se moramo bolj boriti. Po drugi strani v tujini opažam več optimizma.«

Bo prihodnje leto znova priložnost za rast?

»Lani smo promet povečali za 15 odstotkov, letos si obetamo rast za deset do 15 odstotkov pri približno šestih milijonih evrov prometa. Daleč v prihodnost ne morem napovedovati, vem pa, da bomo delali. Proizvodnja je zapolnjena za več mesecev, borili se bomo za vsak posel in ga uresničili. Bojim pa se, da v Sloveniji tudi prihodnje leto ne bo bolje. Na slabšem so predvsem tisti, ki so vezani na slovenski trg. Potrebujemo več zaposlenih, potem bi raslo tudi gospodarstvo. Upam, da bomo tudi v Meborju naredili korak na­prej pri številu zaposlenih.«