Kako nas vidijo od zunaj

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / četrtek, 5. december 2013 / 23:00

Na tem mestu se razgledujemo po svetu. To pot pa enkrat za spremembo pogled obrnemo in zapišemo še nekaj o tem, kako nas vidijo od zunaj. Zanima nas tudi, kaj se dogaja v sosednji Hrvaški.

Špankin pogled na Slovenijo

V začetku novembra je bil na televiziji pogovor s špansko veleposlanico v Sloveniji. To je šarmantna gospa z zelo dolgim imenom: Anunciada Fernández de Córdova y Alonso-Viguera. Ni le diplomatka, je tudi velika ljubiteljica umetnosti in sama dobra pisateljica. Njeno videnje razlik med Španijo in Slovenijo je pomenljivo tudi zato, ker je Španija že v primežu Trojke, nam pa se ta vse bolj bliža. »Razlika med našo in vašo državo je, da ima naša vlada v parlamentu večino, slovenska pa se mora za vsak ukrep dolgo usklajevati,« je bila ena od njenih ugotovitev. Španci so že sprejeli ukrepe, ki nas verjetno čakajo prav kmalu: upokojitveno starost so dvignili na 65 let in jo bodo postopoma zviševali do 67, zmanjšali so javni sektor, od petdesetih bank so jih 38 zaprli, poskrbeli so za fleksibilnejše zaposlovanje … »Ženske so v Sloveniji po porodu doma še eno leto, v Španiji le štiri mesece.« Kot mnogi tujci se tudi ona čudi, koliko gospodarskih družb je pri nas še vedno v državni oziroma javni lasti. »Med Eurobasketom me je obiskala zelo vplivna oseba iz Španije in bila izjemno začudena nad tem, da je Elan v državni lasti. Zakaj potrebuje država podjetje s smučmi?!« Res, zakaj? Ko je spregovorila o spremembah v načinu življenja v njeni domovini in pri nas, je navedla primer idrijskega rudnika, ki je bil lani skupaj s španskim Almadenom vpisan na seznam svetovne dediščine pri Unescu. »Ljudje so nekoč delali v idrijskem rudniku od ponedeljka do petka od sedmih do treh. Zdaj je idrijski rudnik postal turistična znamenitost, kar pomeni, da bodo ljudje morali svoj urnik temu prilagoditi in morda delati od srede do nedelje od poldneva do večera.« Čudi se tudi slovenskemu vrtičkarstvu, ki je v očitnem nasprotju z velikopoteznostjo španskega kmetijstva. »Sredi mesta imate vrtičke z bučkami, solato, paradižnikom, in tudi ko se vozim naokoli po državi, opazim da ima vsaka hiša svoj vrt. Tega v Španiji ni, vrtove imajo tisti, ki se s tem profesionalno ukvarjajo in pridelke prodajajo.« – Kaj porečemo? Vrtovi naj kar ostanejo, večji problem je naše vrtičkarstvo, ki ga imamo že v značaju, izkazuje se tudi v politiki in še marsikje … (Vir: MMC RTV SLO)

Zmaga desne Hrvaške

V nedeljo je bil na Hrvaškem referendum, večina je glasovala za predlog, naj se v ustavo zapiše, da je lahko zakon le skupnost moškega in ženske. Za je glasovalo skoraj 66, proti le 34 odstotkov udeležencev. Večina pa sploh ni šla volit, udeležba je bila le 37-odstotna. Referendum je zahtevala desna Hrvaška, neformalna koalicija Cerkve, desnih strank, raznih veteranskih in konservativnih združenj. Za desni predlog je glasoval tudi Zagreb (55-odstotno), nekdaj srbski Knin pa kar 97-odstotno. Proti so glasovali le v Istri in Kvarnerju, ki sta tudi sicer drugačna od preostale Hrvaške. Zakaj je tako? Zakaj sredinski in levi volivci sploh niso šli volit? Ena od razlag je, da gre večini državljanov vse slabše in so zato vse bolj apatični, bolj od ideoloških jih zadeva vprašanje, kako bodo preživeli. Ali ta rezultat nadalje pomeni, da gre Hrvaška po madžarski poti – v »orbanizem«, v prevlado desnega fundamentalizma? Zdi se, da se marsikje v Evropi ponavlja zgodba iz tridesetih let minulega stoletja, ko so v razmerah hude gospodarske krize v boju med komunisti in nacifašisti zmagali slednji. Hrvaška desnica že napoveduje nov referendum – proti rabi cirilice v Vukovarju. Premier Zoran Milanović izjavlja, da gre v obeh primerih za 'žalosten in nesmiseln referendum'. In da se ne sme več zgoditi, da bi večina odločala o človekovih pravicah manjšine. Napovedal je pri­pravo zakonov in spremembo ustave, ki bi takšna glasovanja onemogočila.

Hrvati tožijo Dylana

Bob Dylan je lani za revijo Rolling Stone izjavil: »Če se v vaši krvi še vedno pretakajo geni sužnjelastnika ali pripadnika kukluksklana, lahko temnopolti to začutijo. Prav tako kot lahko Judje zavohajo nacista ali Srbi Hrvata. Vprašanje je, ali se bodo ZDA lahko sploh kdaj otresle te stigme, ker je bila država dejansko zgrajena na plečih temnopoltih. Če bi se lahko ideje suženjstva rešili prej, bi bile ZDA danes precej naprednejša in boljša država …« Zaradi te izjave ga tožijo v Franciji živeči Hrvati oziroma Hrvaški svetovni kongres. Francoske oblasti so morale zato začeti preiskavo proti svetovni pop ikoni, prejšnji mesec pa so mu podelili legijo časti. Češ da Dylan pooseblja »subverzivno kulturniško silo, ki spreminja ljudi in svet«. Fundamentalisti ga pač ne.