Zgodovinski atlas sveta

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / / 23:00

»V sodobnem svetu prevladujejo trije gospodarski pasovi: območja blaginje, območja zapletenih razmer in območja revščine. V prvega spadajo države, katerih gospodarske razmere in stopnje rasti so že dlje časa ustaljene (ZDA, Kanada, Japonska, Avstralija, skoraj vsa Evropska unija in nekatere manjše države). V srednjo skupino spadajo Latinska Amerika, Južna Afrika in Daljni vzhod. Tretjo skupino, t. i. tretji svet, pa predstavljajo vse nerazvite države. Merilo razvitosti je povprečni dohodek na prebivalca: nerazvite so tiste države, ki imajo na leto manj kot 1000 dolarjev dohodka na prebivalca. Povprečna življenjska doba prebivalstva je okoli 50 let, imajo več kot 50-odstotno nepismenost in nimajo zagotovljene osnovne zdravstvene oskrbe. Afrika zaradi demografske rasti že kmalu po drugi svetovni vojni ni bila več sposobna zadostiti osnov­nim potrebam prebivalstva. Najhuje je v podsaharski Afriki, kjer živi pol milijarde ljudi, njihov dohodek na prebivalca pa ne dosega niti 2 odstotkov svetovnega dohodka na prebivalca. Konec 20. stoletja so družbene in politične spremembe v mnogih deželah v razvoju omogočile gospodarsko uspešne preobrate. Podoba gospodarskih odnosov v svetu se naglo spreminja …«

Gornji odlomek je iz novega Zgodovinskega atlasa sveta. V atlasih seveda ni poudarek na besedilu, glavni so zemljevidi. Če odpremo ta atlas na straneh 256-257, zagledamo dvostranski prikaz pod naslovom Trije gospodarski pasovi sveta (po 1945). Polega besedil, fotografij in preglednic zavzema največ prostora velik zemljevid sveta. Na njem so države iz prvega pasu blaginje označene z odtenki rdeče barve, območja revščine z modro in zeleno, območja zapletenih razmer z odtenki rumene in rjave … Zgodovinskih atlasov smo imeli že več, posebnost tega pa je v tem, da je prvi, ki je skoraj v celoti rezultat domačega znanja. Avtor razlagalnih besedil in predlogov za zemljevide je zgodovinar Tomaž Weber, zemljevide sta izdelala brata Demir in Denis Šehić. Pri poglavjih iz ruske, romunske, srbske in hrvaške zgodovine so sodelovali strokovnjaki iz teh držav. Ruski so iz Ruske državne univerze Immanuela Kanta v Kaliningradu. Kdor pozna zgodovino, ve, da je to nekdanje vzhodnoprusko mesto Königsberg, v katerem je živel sloviti filozof; danes je to najbolj zahodna enklava Rusije v Evropi, zaprta med Poljsko in Litvo, odprta le v Baltsko morje … V atlasu je tudi veliko slovenske zgodovine, natisnjen pa je – na Kitajskem.