Rožiči namesto sladkarij

Danes sem nameravala pisati o medu, potem pa se mi je ponoči v sanjah prikazal sv. Miklavž in naročil, naj vendarle kakšno rečem tudi o rožičih, sladkih posušenih strokih rožičevca. Slednje veliko raje od običajnih sladkarij pusti v krožnikih, ki mu jih nastavljajo njegovi dragi otročki.

Svoj čas so iz rožičev kuhali sirup proti kašlju. Prevreti v mleku so veljali za eno boljših pomagal pri boleznih dihal. Pevci naj bi s pomo­čjo rožičevih semen prišli do bolj čistega glasu.

Janezovo drevo in njegov kruh

Rožiči (Ceratonia siliqua), ki so doma v sredozemskih deželah, kjer so jih svoj čas uživale le živali in reveži, so plod zimzelenega drevesa rožičevca, ki mu rečejo tudi drevo svetega Janeza, plodovom pa temu primerno – kruh svetega Janeza. Legenda pravi, da je sveti Janez Krstnik med svojim bivanjem v puščavi užival izključno plodove rožičevca. Rožičevi stroki so dolgi od deset do 15 centimetrov. Stroki so sladki, saj vsebujejo do petdeset odstotkov sladkorja, ki za svojo presnovo ne potrebuje inzulina. Pomemben podatek za diabetike. Vsebujejo tudi precej škroba, proteine in minerale, denimo kalcij, magnezij, železo in cink. Vlaknine v rožičih pomagajo pri izbolj­šanju prebave, saj vežejo nase strupene snovi. Seveda imajo rožiči tudi močne antioksidantne učinke.

»Supersladkarija«

V eni od prihajajočih noči se bo po domovih, kjer se razlega otroški smeh, oglasil sveti Miklavž in naše potomce obdaril s samo »superhrano« oz. »supersladkarijo«, z jabolčnimi krhlji, suhimi figami, orehi, mandarinami, rožiči … Nad rožiči se na čokolado navajeni otroci včasih pritožujejo, da so trdi in za zobe polomit, a v času otroštva naših staršev ni bilo boljše sladkarije. Morebiti njihov upor omajemo s kakšno posrečeno zgodbico, že to, da visijo kot fižoli z dreves, zna očarati otroško domišljijo. Suhi stroki rožičevca, ki jih počasi grizljamo, so odličen posladek sami zase. Ko jih kupujemo, izberimo le temno rjave brez zelenih lis, saj so le takšni zares zreli in sladki. Stroki so radi črvivi, zato jih dobro pregledamo in spravimo v dobro zaprto posodo. No, če otrokom presni rožiči nikakor ne gredo v slast, jim pripravimo rožičev kakav, kremo, puding, piškote ali potico.

Rožičeva moka

Grobo zmleti rožiči dajo slasten nadev poticam in štrukljem, če so fino zmleti, pa jim rečemo rožičeva moka. Slednja je bogat vir vitaminov A, B, D in E ter vlaknin, ki spodbujajo prebavo. Primerna tudi za ljudi s srčno-žilnimi obolenji, saj ne vsebuje holesterola. Ker ne povzroča nihanja krvnega sladkorja ali njegovega hitrega povišanja, si jo lahko privoščijo tudi diabetiki.

Namesto kave in kakava

Otroci in odrasli smo vse bolj podvrženi alergijam, mnogi tudi na kakav. A žalost je tu odveč, kajti povsem verodostojen nadomestek za kakav ponujajo rožiči. Rožičeve stroke zmeljemo v prah in dobimo nadomestek, ki je morebiti celo boljši od originala. Rožičev »kakav« je primeren tudi za nemirne in hiper­aktivne otroke, ki jih pravi kakav le še bolj razdraži in raztrese. Rožičeva moka, ki ima na karamelo spominjajoč okus, se uporablja tudi kot bolj zdrav nadomestek za čokolado, saj ne vsebuje kofeina in drugih snovi, ki delujejo kot poživilo. Če so fino zmleti rožiči nadomestek za kakav, so praženi rožiči odličen nadomestek kave. Naše babice so naravnost oboževale rožičevo kavo.