Pred cono vsaj začasno krožišče
Zaradi pomanjkanja denarja krožišča pred Poslovno cono Šenčur še nekaj časa ne bo, zato sedaj razmišljajo vsaj o začasni ureditvi.
Šenčur – Krožišča v Poslovno cono Šenčur na državni cesti Kranj-Šenčur naslednje leto zagotovo še ne bo, saj v državnem proračunu ni sredstev za gradnjo cest, je šenčurski župan Miro Kozelj na novembrski seji obvestil občinske svetnike. »Z direktorjem Direkcije RS za ceste Gregorjem Fickom smo se pogovarjali, da bi postavili vsaj začasno rešitev s plastičnim krogom. Seveda bi bilo treba tudi v tem primeru krožišče delno razširiti in asfaltirati,« je razložil Kozelj in dodal, da je s Fickom dogovorjeno, da se na to temo kmalu sestanejo. Če država ne bo imela niti toliko denarja, da bi financirala začasno krožišče, pa občina razmišlja, da bi založila svoj denar. V pravkar potrjenem osnutku občinskega proračuna za leto 2004 je sicer previdenih 538 tisoč evrov za sofinanciranje gradnje krožišča.
Slabi novici seveda ni zaploskal nihče od občinskih svetnikov, Janez Sušnik (BOR), ki je v zadnjih mesecih zaradi nenehnega prestavljanja gradnje krožišča razmišljal celo o protestu v obliki počasne vožnje med Šenčurjem in Kranjem, pa je ponovil, da je Občina storila napako že leta 2009, ker pri potrjevanju prostorskih aktov za center Cubis ob vhodu v šenčursko cono niso vztrajali tudi pri takojšnji izgradnji krožišča. Po njegovem mnenju župan in občinska uprava v preteklosti nista bila dovolj aktivna pri lobiranju za prepotrebno krožišče. »Če je bil župan preobremenjen, bi lahko koga drugega zadolžil za to nalogo. Timsko delo bi zagotovo pripeljalo do tega, da bi danes že imeli krožišče. Dobre čase smo zamudili in težko bo sedaj priti do krožišča,« je bil kritičen Sušnik. Župan se z njegovim razmišljanjem ni strinjal in poudaril, da so v sicer državni projekt krožišča vložili veliko truda in časa, a ovire so bile na žalost venomer previsoke.
Letos jeseni je sicer direkcija za ceste za gradnjo krožišča že podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem Gorenjsko gradbeno družbo. Vrednost investicije na podlagi projektantske ocene znaša 1,6 milijona evrov, Občina pa naj bi za gradnjo prispevala okoli 600 tisoč evrov.