Kdo bo spravil hišo v red?

»Makroekonomske razmere v državi niso tako dramatične, da bi potrebovali pomoč ESM (Evropskega mehanizma za stabilnost), naš problem je v tem, da se ne moremo nič zmeniti. Najpomembnejše je, kdo bo vladal,« pravi priznani ekonomist dr. Mojmir Mrak.

Škofja Loka – Dr. Mojmir Mrak je v torek članom Rotary cluba Škofja Loka predaval o izhodiščnih institucionalnih slabostih evro območja, o dosedanjem načinu reševanja krize in ključnih izzivih za dolgoročno stabilizacijo evro območja, predstavil pa je tudi razloge za velike težave Slovenije v sedanji krizi. Ko je ocenjeval ra­zmere v državi, je komentiral tudi nedav­no zadolžitev Slovenije za 1,5 milijarde evrov. »Izjava predsednice vlade, da ima Slovenija normalen dostop do mednarodnih finančnih trgov, ni korektna. Če bi imela normalen dostop, se ne bi zadolžila le pri enem upniku,« je dejal dr. Mrak in kot pametno ocenil odločitev, da si je s posojilom zagotovila dodatno likvidnost, še preden bodo znani stresni testi osmih slovenskih bank. »Slovenija bo za reševanje bank imela na razpolago dve alternativi. Ena alternativa je ta, da se rešuje sama, a to je po moji oceni možno le ob predpostavki, da bančna luknja znaša do štiri oz. pet milijard evrov. Če bo luknja večja, mislim, da ni alternativ in da bomo morali zaprositi za pomoč ESM – Evropski mehanizem za stabilnost,« je dejal dr. Mrak in dodal, da se ob tem zastavlja vprašanje, kaj je bolj pametno narediti. »Če se bomo reševali sami, bo to dražje, a bomo lahko še naprej suvereno odločali o ekonomski politiki. To je po mojem mnenju smiselno le, če bo v Sloveniji doseženo politično soglasje pozicije in opozicije, kaj narediti v prihodnjem letu. Če tega soglasja ne bo, si bomo zopet kupili nekaj mesecev in bomo ponovno prišli v probleme čez pol leta oz. devet mesecev. Druga možnost je ESM aranžma, to je finančno bistveno cenejša rešitev, a je cena tega politično in gospodarsko zelo visoka. Sestavni del tega aranžmaja je tudi dokument, ki določa »domače naloge« oz. pogoje, pod katerimi bi država dobila denar. Domače naloge so različnega tipa in lahko vključujejo pogojevanje na vseh segmentih, od davkov do bančnega si­stema in strukturnih reform. Če greš v ESM aranžma, je to jasno priznanje, da svoje hiše nisi v stanju spraviti v red. Mi­slim, da bomo šli po prvi poti in da se bomo reševali sami, nisem pa prepričan v to, da bomo dosegli soglasje o tem, kaj je treba v prihodnje narediti v državi.«

Slovenija se ni dobro odzivala na krizo

Kot je dejal dr. Mrak, je bila Slovenija pred krizo najbolj razvita država v tem delu sveta, imela je najboljšo boniteto med državami vzhodne in srednje Evrope, urejen odnos do upnikov, jasne ekonomske in politične cilje (vstop v EU, evro območje, Nato), solidno politično stabilnost, razumno delovanje socialnega dialoga ... Že pred krizo (do leta 2009) so se pojavljali nekateri problemi: hitro zadolževanje bank, vse večja politična razcepljenost v državi, nerazumevanje makro razmer po vstopu v mehanizem deviznih tečajev ERM2, počasne strukturne reforme, izgubljanje mednarodne konkurenčnosti, nezmožnost artikuliranja jasne razvojne strategije, prociklična fiskalna politika ... Mednarodni finančni trgi so pred krizo ocenjevali Slovenijo kot majhno ekonomijo, zelo tesno povezano z Nemčijo in Avstrijo, kot del osrednjega evro območja in kot državo brez večjih problemov, ki je le malo bolj počasna pri strukturnih reformah. Takšno lepo videnje Slovenije se je lani, po padcu pokojninske reforme, začelo spreminjati. Slovenija se je po mnenju ekonomista dr. Mraka tudi neadekvatno odzivala na krizo. Virantovo plačno reformo iz leta 2008 je začela izvajati kljub izbruhu krize. Država je vse bolj postajala neverodostojna – nekaj je obljubljala, a ni naredila, odlagala je javno finančno konsolidacijo in strukturne reforme. Neverodostojnost je nekoliko popravila s sprejetjem pokojninske reforme in reforme trga delovne sile ter s tem, ko je ustavno sodišče prepovedalo referendum o slabi banki in državnem holdingu ... Kot je dejal dr. Mrak, se je nezaupanje v Slovenijo spomladi letos s politično krizo samo še poglobilo. Ciprska kriza je dramatično poslabšala razmere v državi in tudi spodbudila vprašanja, ali je Slovenija naslednja država, ki bo na vrsti za pomoč Evropske unije. Nova vlada je morala sprejeti izvedbo nekaterih nalog, za kar so ji roke določili v Bruslju. Sestavni del dogovora je bil tudi ta, da bo s pomočjo tujcev naredila stresne teste bank – zato ker slovenskim ocenam bančne luknje niso verjeli.

Evropski nadzor nad bankami

V krizi na evro območju se je pokazalo, da bodo težave še naprej, če ne bodo rešili bančnega sektorja in dokapitalizirali bank. V takšnih okoliščinah se je pojavila ideja o bančni uniji, ki po mnenju dr. Mraka pomeni neko kvazi fiskalno unijo. Evropska centralna banka bo nadzirala evropske sistemske banke, a preden bo prevzela nadzor, bo naredila stresne te­ste in zahtevala dokapitalizacijo. Nadzor naj bi začel delovati jeseni 2014, hkrati naj bi vzpostavili sklad za reševanje bank in shemo za zavarovanje depozitov. V zadnjem obdobju, zlasti od krize na Cipru, se vse bolj jasno kaže težnja reševanja bank najprej z viri bank, nato iz drugih domačih virov in šele nato s pomočjo ESM.

Ali se ciprski model reševanja bank lahko ponovi še kje? »Mislim, da se prav tak model ne bo ponovil, tudi zato ne, ker je Ciper z močnim bančnim sektorjem nekaj posebnega in ker je deloval kot kvazi davčna oaza v Evropski uniji,« je dejal dr. Mrak in dodal, da je ciprska kriza naredila veliko škode, saj so na začetku načrtovali, da bi za reševanje bank uporabili vse depozite in šele v drugi fazi je prišlo do dogovora, da depoziti do 100.000 evrov ostanejo nedotaknjeni.

»Če bi vse države izpolnjevale maastrichtske kriterije, ne bi bilo krize v evro območju in tudi mehanizma za reševanje krize ne bi potrebovali,« je prepričan dr. Mrak. A kriza se je pojavila in takrat se je tudi izkazalo, da je bila institucionalna struktura evro območja zastavljena »suboptimalno« – s šibkim mehanizmom za preprečevanje krize in brez mehanizma za reševanje krize. V takšnih razmerah so krizo najprej reševali z gasilskimi ukrepi, s katerimi so pridobili čas za pripravo sistemskih rešitev, šele nato s sistemskimi ukrepi. Kriza pa se je medtem iz Grčije, Irske in Portugalske razširila v osrednji del evro območja.