Pomemben občutek varnosti

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / petek, 29. november 2013 / 13:42

V stanovanjski enoti društva Novi Paradoks na Primskovem so v torek pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci so lahko spoznali njihovo delo in stanovalke hiše.

Kranj – Društvo Novi Paradoks je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju duševnega zdravja. Osnovni namen in cilj društva je organizacija storitev, ki ljudem s težavami v duševnem zdravju omogoča podporo za samostojno življenje v lokalni skupnosti, je pojasnila predsednica društva Slavica Smrtnik. To uresničujejo prek različnih programov, eden med njimi je tudi program stanovanjskih skupin, ki jih imajo po vsej Sloveniji osem.

V Kranju so imeli manjšo stanovanjsko skupino že od leta 2006, v kateri je živel par, a potrebovali so tudi večje hiše, da bi omogočili namestitev 22 osebam s celotne Gorenjske. Decembra lani so tako uspeli pridobiti tudi hišo na Primskovem, v kateri je prostora za osem oseb, a v njej ta čas živi šest žensk. »To, da so same ženske, je bilo naključje. A zdaj so se že navadile in jim to nadvse ustreza. Ustvarile so lepo skupnost, pa tudi okolica jih je lepo sprejela,« je razložila Slavica Smrtnik. Stanovanjske skupine so sicer namenjene polnoletnim osebam s težavami v duševnem zdravju, ki še niso sposobne samostojnega življenja. »Stanovanjske skupine jim omogočajo strukturirano okolje, kjer skozi program socialne rehabilitacije pridobijo možnost za samostojno življenje.« V stanovanjski skupini nekateri preživijo le nekaj mesecev, lahko pa tudi do tri leta, sploh če se nimajo kam vrniti, je še dodala Slavica Smrtnik.

Kot je priznala stanovalka Andreja Arhar, ji je v stanovanjski skupini na Primskovem tako všeč, da se ji prav nič ne mudi domov, sploh ker sicer živi sama. »Prej sem bila več v bolnišnici kot doma. Tu pa imam občutek varnosti. Zdaj sem tu že eno leto, pa sem le tri tedne preživela v bolnišnici, medtem ko je bilo prej skoraj obratno.« Tudi Marjana Šmitran se je strinjala, da je najpomembnejši občutek varnosti, ki ga imajo v stanovanjski skupini, pa tudi sprejemanja. »V sobi sem s krasno žensko,« se je obrnila k Nadi Sajovic ob sebi in jo objela, nato pa nada­ljevala: »Tu sem spoznala kup ljudi, ki so zelo pozitivno naravnani in s katerimi se lahko o vsem pogovorim. Zato se tu dobro počutim in imam veliko volje za vsakodnevno življenje.« Nada Sajovic pa je poudarila, da se v stanovanjski skupini počuti kot del velike družine. »Če me te punce ne bi držale pokonci, bi morala večkrat na rehabilitacijo. Res so mi v veliko pomoč.«

Same pohvalne besede za stanovalke imata tudi vodja hiše Sonja Kopač in njen namestnik Robert Ošep. »Zelo dobro se razumemo, sprejeli smo drug drugega,« je poudarila Sonja Kopač in pohvalila zlasti njihovo skrb za vrt, v katerega so spo­mladi preuredile del travnika pred hišo. Robert Ošep pa je dejal, da se tudi po urejenosti same hiše pozna, da v njej živijo samo ženske. »Že na začetku so postavile zelo visoka merila glede tega.« Same si tudi kuhajo, obenem pa v hiši potekajo aktivnosti, vezane na resocializacijo, delovno rehabilitacijo in njihovo aktivno vključevanje v življenje in delo lokalne skupnosti.