Pasti gozdne polomije

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 27. november 2013 / 10:44

Društvo lastnikov gozdov Gorenjske je v petek v Babnem Vrtu pripravilo izobraževanje za lastnike gozdov, ki jim je močan veter 11. novembra izruval ali poškodoval gozdno drevje.

Babni Vrt – Da je bilo izobraževanje v Babnem Vrtu, ni bilo naključje. »V gozdnogospodarski enoti Preddvor, ki vključuje revirja Zaplata in Vojvodinboršt, je veter po zadnji oceni v štiri tisoč hektarjih gozdov poškodoval petdeset tisoč kubičnih me­trov drevja. Najhuje je v pasu pod gorami od Možjance do Golnika ter v delu Udinboršta,« je povedal Bojan Čebašek, revirni gozdar v revirju Vojvodinboršt, in poudaril: »Ne skrbi me, da lastniki tega ne bodo pospravili, skrbi pa me, da se jim pri tem ne bi kaj zgodilo.«

Prav temu, da bi tudi v po­škodovanih gozdovih delali (čimbolj) varno, je bilo namenjeno petkovo izobraževanje. Udeležba je bila dobra, celo nad pričakovanji, med »slušatelji« pa je bilo tudi veliko mladih. Upokojeni gozdar Vinko Kejžar jim je na konkretnih primerih s slikami in skicami pokazal pasti, ki jih »skriva« polomija, in jim tudi svetoval, kako naj se lotijo sečnje in spravila – kako naj ravnajo v primerih, ko je drevo izruvano, upognjeno, ujeto, razklano, na pol podrto, kako v primerih, ko drevesa ležijo druga čez drugo, in kako tedaj, ko dodatno nevarnost pri delu predstavljata strmina in jarek. »Lastniki, izmenjavajte si izkušnje! Naj vam ne bo nerodno povedati, kako ste delali in kaj se vam je nevarnega pripetilo. Ne hodite v gozd sami, vedno naj bosta vsaj dva. Dela se lotite preudarno in postopno, sproti vzpostavljajte gozdni red. Nikdar ne hitite. Če v gozdu hkrati dela več ljudi, naj vsak dela v svojem šopu in ne dva v istem, ker so poškodovana drevesa pogosto med sabo prepletena. Mladim in neizkušenim, ki še nikoli niste »golcvali« ali nikoli pospravljali drevja po vetrolomu ali žledolomu, priporočam, da se sami ne lotite del. Ne podcenjujte grmovja, vejevja in tankih dreves, tudi to vas lahko udari. Pri izruvanih drevesih puščajte dovolj dolge štrclje, da se štor ne zavali. Pri spravilu drevja v strmini zmeraj začnite spodaj. Pri podiranju štrcljev je zelo pomembno pravilno usmerjanje s klini. Vsako upognjeno drevo (lok) ima dvojno napetost – kot celotno drevo in na mestu, kjer ga prežagujete. Če bo padel sneg, počakajte, da sneg odpade s krošenj,« je le nekaj nasvetov, ki jih je Vinko Kejžar dal lastnikom, in jim ob tem še zaželel: »Iz gozdov se vračajte domov zdravi.«

V podobnem slogu, z besedami za razmislek, da »nobena škoda ni vredna ne zdravja in ne življenja«, je predavanje začel tudi Franci Pogačnik, vodja proizvodnje v Gozdnem gospodarstvu Bled, ki je izkušnje z delom pri sedmih vetrolomih in snegolomih strnil v nekaj konkretnih napotkov: »Prizadeto območje najprej dobro preglejte, nato se odločite za način spravila. Delajte po sistemu polža – hiti počasi, a vztrajno in temeljito. Začnite v najboljših deloviščih (zaradi lesa) ter v najvišje ležečih in najbolj oddaljenih. Zagotovite pospravilo vsega lesa in ne samo najlepšega. Poškodovane vlake in izvozne poti obnovite vsi skupaj po koncu sanacije gozdov.«