Proizvajamo industrijsko na obrtni način

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 25. november 2013 / 10:48

Alples iz Železnikov postaja edino večje slovensko pohištveno podjetje. Tudi zato, ker so zdravi, nizko zadolženi, inovativni in se prilagajajo kupcem. Gospodarski krizi niso ubežali, letos so odpuščali, a bo na koncu rezultat, tudi na račun dezinvestiranja, pozitiven.

Železniki – Franc Zupanc, direktor Alplesa, pogreša strategijo države na področju lesarske panoge, ki je v Avstriji med najuspešnejšimi dejavnostmi. »Sosedi stavijo na visoko tehnologijo, sledi lesarska dejavnost, ki je pred turizmom. Pri nas pa ni tako preprosto, saj država podpira avtomobilsko in farmacevtsko industrijo, za katero so ugotovili, da je perspektivna. Ne vem, ali smo lesarji na vrsti za odpis, kot so bili prej tekstilci in kasneje obutvena dejavnost,« pravi Zupanc v pogovoru za Gorenjski glas, v katerem razkrije tudi novo prodajno strategijo Alplesa, letošnje poslovanje in njegov pogled na izhod iz krize.

Primer Avstrije kaže, da je lesarska dejavnost lahko zelo uspešna. Če je pri nas na tleh, bi lahko že z majhnimi vložki dosegli veliko?

»Potrebujemo širšo strategijo. Morali bi delati drugače in bolje kot v Avstriji. Lesarji vidimo prihodnost v hiši z notranjo opremo. Uspeli smo pri gradnji javnih stavb, ki morajo vsebovati 15 odstotkov lesa. Govorimo o skeletu hiše, stavbnem pohištvu ali pohištvu. Pohištvo se je v zadnjih desetih ali nekaj več letih povsem razvrednotilo. Cene so drastično padle. Tudi zaradi alternativnih materialov, lesa je v njih vse manj. Tudi zato, ker danes več pomeni imeti dober mobilnik, dobro tablico ali računalnik, imeti kvalitetno dnevno sobo ali spalnico je manj pomembno.«

Kdo je zbil ceno pohištvu?

»Globalni učinki so ogromni, ceno pa zbijajo trgovci. Danes kupec pričakuje, da bo dobil pohištvo za najnižjo ceno. Velikokrat na račun kvalitete, ki jo kupec zelo težko ocenjuje. Zato iščemo alternative materiala, nižamo cene, mi ponujamo največ za dani denar.«

Da potrošnja v času gospodarske krize pada, vemo, padec pri pohištvu pa se je po podatkih Trgovinske zbornice ustavil kar pri 40 odstotkih.

»Trgovina s pohištvom se je v Sloveniji globalizirala, vsi večji trgovci so multinacionalke. V Sloveniji imamo tako kitajske, vietnamske, nemške ali italijanske izdelke …«

Zelo podobno kot v tekstilni industriji. Kako se v Alplesu spopadate z močno konkurenco?

»Prilagajamo se kupcem. Postavili smo se na naslednja izhodišča: imamo boljše materiale, kot jih imajo mizarji, imamo boljšo strojno opremo kot mizarji, hitreje naredimo izdelke kot mizarji in po novem se povsem prilagajamo kupcem. Vse izdelke prilagajamo kupcem po dimenzijah, barvah, izvedbah, funkciji. Že prej so lahko naše programe pohištva dopolnjevali, sedaj jih prilagajamo prostoru kupca. Tako bo vse pohištvo narejeno za točno določenega kupca.«

Je to odgovor Alplesa na recesijo v Sloveniji, kjer še vedno prodate največ?

»To je prvi odgovor, drugi je, da se še bolj povezujemo z manjšimi, družinskimi pohištvenimi trgovci, ki bodo prevzeli našo franšizo, našo celostno podobo. Lepo sodelujemo z Lutzem (Lesnina) in upam, da bo tako ostalo, vendar vzporedno vodimo politiko približevanja kupcem. Pred več kot desetimi leti smo v vizijo zapisali, da želimo biti proizvajalec pohištva z največjim tržnim deležem v Sloveniji in na Hrvaškem. Žal smo sedaj edino večje podjetje, ki v Sloveniji proizvaja pod lastno blagovno znamko pohištvo za dom. Sedaj izdelujemo pohištvo industrijsko na obrtniški način.«

Povečujete prodajo v tujini?

»Lani smo dobili še enega večjega kupca, žal se z drugim ni izteklo po naših željah. Tako delamo za prestižno blagovno znamko v Franciji in Veliki Britaniji, za nemški trg proizvajamo klubske mizice nižjega cenovnega razreda in dnevne sobe. Vse našteto delamo pod tujo blagovno znamko, kar predstavlja približno petino naše proizvodnje. Čez mesec bomo na Slovaškem odprli prvi salon, ki je delno v naši lasti. Trg poznamo in veliko pričakujemo. Letos smo opravili tudi tri večje inženirske posle, opremili smo tri hotele.«

Je proizvodnja za tuje znamke zgolj rešitev za prebroditev krize ali dober posel?

»Zagotovo so slabši za­služki pri proizvodnji za druge, zato tudi veliko vlagamo v svoje ime, v Alples. Če bi se odrekli svojemu imenu, nas kmalu ne bi bilo več. Držimo se Trubarjevega Stati inu obstati.«

Kako poslujete v letu, ko marsikdo pravi, da smo v gospodarsko najtežjem letu v zgodovini?

»Imajo prav. Prodaja nam v Sloveniji ni padla tako globoko, kot je ugotovila zbornica, za Hrvaško pa podatek drži. Promet se je sicer letos stabiliziral v primerjavi z letom prej. Zelo zanimiva sta tudi makedonski in kosovski trg. V Sloveniji je potrošnja padla na vseh področjih. V naših krajih je padec prodaje težko razumljiv, saj gospodarska kriza ni kruto pokazala zob, brezposelnosti skoraj ni. Mi smo morali odpuščati, kar je za veliko prebivalcev nerazumljivo, vendar nas je še vedno dvesto sodelavcev. Poslovno leto bomo zaključili pozitivno, enako kot lani.«

Na račun tekočega poslovanja?

»Delno tudi na račun dezinvestiranja. Pred kratkim smo prodali eno od poslovnih stavb, uprava in proizvodnja se je preselila na eno lokacijo v sklopu Industrijske cone Alples. Zaradi tega nam je uspelo zmanjšati zadolžitev, ki bo kmalu padla zgolj na vrednost obratnih sredstev. Toliko imamo tudi zalog.«

Prvič omenjate Industrijsko cono Alples.

»V letu 1990 je imel Alples deset hektarjev industrijskih površin, danes je na tem območju vključno z nami deset manjših ali srednje velikih podjetij. To pomeni, da smo v dvajsetih letih dali priložnost za razvoj številnim poslovnim priložnostim. Enim smo prodali zemljišča, eno od proizvodnih stavb predali zadrugi v sklopu denacionalizacije, eno podjetje se je razvilo iz ene od dejavnosti prejšnjega Alplesa, nazadnje je poslovno stavbo odkupilo še uspešno družinsko po­djetje. Tu imamo deset zdravih podjetij, tudi Alples smo pred dvajsetimi leti rešili stečaja. Zanimivo je, da je večina podjetij v coni povezana z lesarstvom. Takrat smo večja podjetja v Železnikih ustanovila tudi Toplarno Železniki.«

Ob nižjem obsegu proizvod­nje zaradi nižje prodaje je zelo pomembno obvladovanje stroškov. Kako ste se jih lotili v Alplesu?

»To je ena od prioritet. Morali smo optimizirati izdelke, povečevati produktivnost, razvijati alternativne proizvode, varčujemo na vsakem koraku. Žal so ključni stroški material in plače. In tu smo se morali prilagoditi. Plač nismo znižali, masa plač pa je manjša zaradi manj zaposlenih.«

Ali Slovenija vleče prave poteze in bo prihodnje leto boljše za gospodarstvo?

»Ob nastopu gospodarske krize bi morala pred nas stopiti najodgovornejša oseba in povedati, da smo v težavah, ki jih lahko rešimo z odrekanjem, z zniževanjem stroškov. Sedaj bi bili že zdav­naj iz najhujšega, tako pa težave le vlečemo in potenciramo. Že dolgo smo pod vodo, komaj nam še uspe zajeti zrak nad gladino.«

Kaj narediti?

»Še pred nastopom krize je bilo pri nas približno 70 tisoč delovnih mest z zgolj 20 tisoč evri dodatne vrednosti na zaposlenega. Vedeli smo, da bodo ta delovna mesta v primeru krize ogrožena. Kako sanirati stanje? Težko vprašanje. Na lesarskem področju bi bilo dovolj, da bi nas država prepoznala kot strateško perspektivno dejav­nost. S tem bi nam omogočila evropsko pomoč, notranje spodbude, marketing, šolstvo, zakonodajo … Je težko zapovedati, da mora biti vsaka druga šola lesena? Pridobili bi veliko ključnih delovnih mest, da o višji dodani vrednosti ne govorim. Pred leti je bilo v naši dejavnosti 42 tisoč zaposlenih, danes zgolj še 11 tisoč.«

Vas vlada posluša?

»Pravijo, da bodo podprli dobre projekte, sprejemajo nas za perspektivno panogo, vendar nas ne obravnavajo kot celoto, kot turizem. Ključno je, da bi se odprli investicijam. V Sloveniji imamo močne in kvalitetne proizvajalce lesenih hiš, odlične proizvajalce lesenih oken, tudi mi izdelujemo kvalitetno pohištvo. Po meri.«