V spomin: Franci Primožič (1930-2013)
Četrti dan po »vseh svetih« se je v tržiški cerkvi in na pokopališču od Francija Primožiča, p. d. Krvina, poslovilo veliko število planincev, smučarjev, gorskih reševalcev, veteranov, lovcev, gozdarjev, posestnikov ... Spominjali se ga bomo kot človeka, ki je bil vedno pripravljen delati in pomagati, kot moža besed in dejanj z največjimi moralnimi vrednotami in kot človeka, ki se je veliko razdajal za javno dobro.
Franci se je rodil v lovsko gozdarski družini v Slapu nad Tržičem, šolo je obiskoval v Lomu. Kot alpski smučar je leta 1949 osvojil tretje mesto na državnem prvenstvu in se boril z že takrat prekaljenimi smučarji – Štefetom, Mulejem, Križajem ... V 60. letih, v času, ko je v klubsko šolo alpskega smučanja vstopil Bojan Križaj, je postal predsednik Smučarskega kluba Tržič, bil je tudi podpredsednik TVD Partizan Tržič, več kot dve desetletji je bil aktivno vključen v kopališki odbor, ki je zagotavljal nemoteno obratovanje tržiškega kopališča. Planinskemu društvu Tržič se je priključi leta 1947, pet let je vodil izjemno aktiven alpinistični odsek in opravil preko 500 plezalnih vzponov, kasneje se je vključil v postajo GRS Tržič. Vedno je s ponosom povedal, da sta bila že njegov oče in stari oče lovca. Te gene življenja v naravi in z naravo je podedoval, poklicno gozdarsko delo je dopolnjeval s prostovoljno lovsko dejavnostjo. Nekaj mandatov je bila starešina LD Tržič, šestnajst let je predsedoval izvršnemu odboru Lovske zveze Gorenjske. Veliko odgovornost so mu v času slovenske osamosvojitve zaupali tudi v teritorialni obrambi.