Lojze Fuchs pred domačim čmrljnjakom / Foto: Primož Pičulin

Simpatično brenčanje iz čmrljnjaka

Lojze Fuchs s Pristave pri Tržiču ima v domačem čmrljnjaku trenutno naseljenih devet panjev čmrljev. Pravi, da je čmrlj pridna žuželka, ki veliko koristnega naredi za naravo, a so ljudje na to že kar pozabili.

Lojzetu Fuchsu so bili čmrlji, te debeluškaste žuželke, ki prijetno brenčijo, so živih barv in imajo gosto dlako, že dolgo všeč. Tako zelo, da je pred domačo hišo pred petimi leti uredil prvi čmrljnjak, še prej pa se o življenju čmrljev poučil. Danes ima na domačem vrtu večji čmrljnjak z več panji, lepo poslikanimi, v njih je uredil vse potrebno za čmrlje družine. »Čez zimo, ko v panjih ni čmrljev, te pripravim na novo; jih očistim in vanje dam mah, suho travo, še najraje pa ovčjo volno, v kateri oplojena matica spomladi lahko naredi gnezdo. Pravzaprav prve oplojene matice, ki so sicer prezimile v naravnem okolju globlje v zemlji, v panje priletijo že februarja, če je vreme ugodno. Zanimivo jih je opazovati: matica prileti do panja, si ga ''ogleda'' – in če ji je všeč, ostane in se ugnezdi, sicer odleti drugam. V Sloveniji imamo 35 vrst čmrljev, vsaka vrsta ima svoj prostor in v enem panju gnezdi samo ena družina. Družine so pa različno velike; od dvajset do štiristo čmrljev štejejo. Vse pa se vrti okrog oplojene matice. Ta spomladi v gnezdu naredi dva »lončka«: enega za medičino, enega za jajčeca. Matica izleže mladice, med je namenjen samo za njihovo prehranjevanje in za rezervo, ko je slabo vreme. Čmrlj je sicer še bolj priden kot čebela; iz panja poleti tudi v hladnejšem vremenu in ko je veter in dež,« je življenje čmrljev povzel Lojze Fuchs, predvsem pa poudaril, kako koristni v naravi so čmrlji: »Določene rastline, na primer paradižnik, lahko opraši samo čmrlj. Žal pa čmrlji postajajo vse bolj ogroženi. Zakaj? Pogosto gnezdijo v tleh, obdelovanje zemlje s težko kmetijsko mehanizacijo pa jim lahko gnezdo razdere in čmrlji postanejo lahek plen vranam, ptičem, lisicam, kunam ..., ki imajo radi njihovo satje. Kmetijska mehanizacija čmrljem s prekopavanjem zemlje lahko celo zapre pot do gnezda ali iz njega.« Pogosto ga zato pokličejo znanci, kolegi, ko kosijo in po nesreči razdrejo gnezdo, da Lojze reši čmrljo družino. »Pokličejo me, po čmrlje grem šele zvečer, ko so vsi v gnezdu. Dam jih v škatlo in prenesem domov v panj. Ampak če matice v gnezdu ni, je konec z družino, vsi odmrejo. Črmlji ''delavci'' sicer živijo dva meseca, nekateri pa živijo vse do konca oktobra.« Kdaj čmrlja družina gnezdi tudi na podstrehah, tudi v takem primeru ga pokličejo. »Vesel sem vsakega klica, če le lahko rešim čmrlje, ki toliko dobrega naredijo za naravo. Zato vam dam kar številko, 051 391 938, da jo podelite med bralce za take primere,« je dejal. Čmrljem sicer škodijo tudi škropiva, intenzivno gnojenje, ker pa je zaradi vse pogostejših predvsem dolinskih košenj manj travniških cvetlic, se čmrlju oži tudi prostor za hrano.

V panju je njihov naravni sovražnik vešča, ki ličinke izleže v satje in s tem čmrljem onemogoči dostop do hrane. Lojze Fuchs je zato preventivno v več odprtin v panjih, ki služijo za njihovo »zračenje«, namestil varovalne mrežice, ki veščam otežujejo dostop v panj. V panj kdaj zaidejo tudi ose, a čmrlje pustijo pri miru, kot pove Lojze Fuchs. Kakšnih bolezni čmrljev doslej ni zaznal, morda pršice, ki pa zanje niso tako življenjsko ogrožajoče, kot je še pojasnil. »Čmrlj tudi piči, ampak samo tedaj, če je neposredno ogrožen; na primer, da bi ga po nesreči stisnil. Pik ne boli toliko kot čebelji, čmrlj pa po piku ne umre.«

Lojze Fuchs izjemno uživa že ob opazovanju življenja čmrljev, njihovega brenčanja, že sami misli, kako koristni so v naravi. Tako zelo, da za postavitev čmrljnjakov navdušuje ljudi okrog sebe – vnuka, tasta, soseda ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 14. oktober 2014 / 11:21

Čas osebnih zgodb iz prve vojne

Polna Vojnomirova dvorana Ullrichove hiše v Kranju, kjer je v četrtek potekala 115. Glasova preja z naslovom Gorenjska in Gorenjci 1914–1918, je lep dokaz, da je zanimanje za prvo svetovno vojno velik...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / petek, 5. december 2014 / 12:43

Ples v Trnovljah

Gospodarju domačije je v roke prišlo pismo, sicer namenjeno njegovemu sinu. Situacija se zaplete, oče se pred 'ta mlado' želi postaviti, ona pa si naredi načrt, kako ga bo zmešala oz. utrd...

Železniki / petek, 5. december 2014 / 12:35

Ministrica za okolje v Železnikih

Železniki – Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen začenja obiske institucij, ki so prejela okoljska priznanja. Danes se mudi na obisku v podjetju Domel v Železnikih, ki je prejelo več nagrad...

Slovenija / petek, 5. december 2014 / 12:35

Konec tedna kongres SLS

Podčetrtek – Konec tedna bo v Podčetrtku izredni volilni kongres SLS. Sedanji predsednik Franc Bogovič se od svoje funkcije poslavlja, kandidata za predsednika sta Primož Jelševar in Damjan Medved....

Šenčur / petek, 5. december 2014 / 12:34

Drevo bodo letos podarili Lužani

Šenčur – Občina Šenčur vabi občane, da se danes ob 15.30 pridružijo tradicionalni postavitvi in blagoslovitvi božično-novoletnega drevesa, ki bosta potekali v središču Šenčurja. Letošnje drevo bodo...

Šport / petek, 5. december 2014 / 12:34

Vaterpolisti Triglava v finalu

Po borbeni igri so se vaterpolisti Triglava zasluženo uvrstili v finale slovenskega pokala.