Evropska pomoč v hrani

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 18. november 2013 / 17:15

Med prejemniki pomoči niso več le brezposelni, brezdomci in prejemniki denarne socialne pomoči, ampak zadnja leta tudi zaposleni in upokojenci z nizkimi prejemki.

Kranj – Eden od ukrepov Skupne kmetijske politike Evropske unije je pomoč v hrani za najbolj ogrožene ljudi. V Sloveniji, kjer se ta ukrep kot skupni projekt ministrstva za kmetijstvo in okolje in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izvaja od leta 2006, je bilo doslej za to namenjenih skoraj 30 milijonov evrov oz. 32 tisoč ton hrane, od tega lani 4405 ton, ki so jih razdelili med 259.382 ljudi. Letos je Slovenija za to prejela nekaj manj kot 2,6 milijona evrov, s tem denarjem so nabavili okoli 4250 ton hrane – 500 ton pšenične moke, 831 ton testenin, 468 ton brušenega riža, 1,8 milijona litrov mleka, 397 ton pšeničnega zdroba in 230.400 litrov sončničnega olja. Na podlagi javnega razpisa bosta hrano med upravičence razdelila Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas, ki sta prvo pošilj­ko prejela marca, drugo pa oktobra. Do pomoči so upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči, brezposelni, zaposleni, ki dalj časa niso prejeli plače, posamezniki in družine, ki so se nenadoma znašli v težkih življenjskih, materialnih in socialnih okoliščinah, in drugi socialno ogroženi. V Rdečem križu Slovenije so lani s prehranskimi izdelki redno ali občasno pomagali več kot 150 tisoč socialno ogroženim ljudem, v Slovenski karitas trenutno pomagajo 126.440 ljudem, pri tem pa obe organizaciji približno dve tretjini hrane za pomoč ogroženim dobivata iz ukrepa Skupne kmetijske politike.

»Med prejemniki pomoči zadnja leta niso le brezposelni, brezdomci in prejemniki denarne socialne pomoči, ampak tudi ljudje, ki prejemajo nizko plačo, družine z obema zaposlenima staršema ter upokojenci z nizkimi pokojninami,« ugotavlja Danijel Starman iz Rdečega križa, Imre Jerebic iz Slovenske karitas pa dodaja: »Pred leti so bili med prejemniki materialne pomoči večinoma ljudje, ki so zaradi bolezni, invalidnosti ali različnih nesreč potrebovali tovrstno pomoč. V zadnjih letih pa so to zdravi in za delo sposobni ljudje, ki so bili zaradi stečaja podjetja, neizplačanih plač ali sramotno nizkih prejemkov prisiljeni prositi za pomoč.«

Pomoč v hrani v naslednjem finančnem obdobju 2014-2020 ne bo več ukrep Skupne kmetijske politike, ampak bo del socialne kohezije. V Evropski uniji naj bi decembra končali pogajanja za vzpostavitev Sklada za evropsko pomoč za najbolj ogrožene v EU, iz katerega naj bi Slovenija v sedmih letih dobila 18,2 milijona evrov oz. 2,6 milijona evrov na leto, k znesku pa je treba prišteti še 15-odstotni prispevek države. Po novem bo država lahko zagotavljala pomoč tudi v obliki oblačil, higienskih pripomočkov in drugih življenjskih potrebščin. Slovenija se je že odločila, da bo prvo leto zagotavljala pomoč v hrani.