Dvignili so roke za plebiscit
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je v Poljčah pripravilo slovesnost v spomin na 9. in 10. november 1990, ko je koalicija Demos sprejela zgodovinsko odločitev.
Poljče – Takrat so namreč dvignili roke za to, da 23. decembra 1990 razpišejo vseljudski referendum in ljudstvo vprašajo, ali želijo še naprej bivati v Jugoslaviji ali pa se želijo odcepiti in ustanoviti samostojno državo Slovenijo. Za odločitev je bilo takrat treba pridobiti tudi opozicijo.
Zgodovinskega dogodka se vsako leto v Poljčah spomnijo v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve. Tudi letos se ga je udeležilo veliko število ljudi iz pomladnih strank in takratne Demosove vlade, med njimi njen tedanji predsednik Lojze Peterle, pa tudi prvak SDS Janez Janša. V združenju VSO so tega dne za novega predsednika izvolili Aleša Hojsa, ki je uvodoma poudaril, da je čas, da se v naš prostor znova vrnejo vrednote slovenske osamosvojitve. Glavni govornik na srečanju pa je bil nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je spomnil na čas slovenske pomladi in na usodni Demosov sestanek v Poljčah, ko so se pomladne stranke dogovarjale o plebiscitu. Oster je bil do tedanje opozicije (in njihovih današnjih naslednikov) in njenega odpora do plebiscita, tedanje razmere v nekdanji državi pa je primerjal s sedanjo krizo. »Danes se v prelomnem času postavljata dve bistveni vprašanji, in sicer ali je vladajoča koalicija sposobna in pripravljena rešiti državo iz zadrege, do katere je prišlo bolj ali manj po njeni zaslugi, ter ali je današnja opozicija pripravljena prevzeti del odgovornosti za rešitev te zadrege, s čimer bi bila zvesta tradiciji Demosa, ali pa naj posnema nekdanjo opozicijo oziroma današnjo koalicijo,« je o tem, kako bi se lahko izkopali iz današnje krize, dejal govornik. Krizo smo si po Ruplovih besedah prislužili z neprimerno politiko, z nerealnimi in neizpolnjenimi obljubami, zaradi česar smo si zapravili tudi ugled v mednarodni skupnosti. Pri tem je poudaril, da so pomladne stranke Slovenijo vodile sedem let in pol, ostalih petnajst pa so jo vodile stranke Drnovška, Ropa, Pahorja ... »Da bi se rešili težav, potrebujemo novo zbranost in sodelovanje vseh ljudi dobre volje,« je menil Rupel. »To bi lahko dosegli na primer z ustanovitvijo nepristranskega telesa, ki bi izbral najboljše kandidate za pomembne položaje glede na njihove sposobnosti, dosežke in poštenje ter ne glede na privrženost takšni ali drugačni ideologiji. Takšno telo bi moralo vsebovati predstavnike vseh strank, civilne družbe, cerkva, javnih in zasebnih univerz, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zbora za republiko in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.«
V Poljčah pred 23 leti ni šlo le za novo državo, pač pa tudi za demokracijo, smo še slišali na srečanju, ki ga je pozdravil tudi radovljiški župan Ciril Globočnik. Zbranim pa je spregovoril tudi Avgust Mencinger, domačin, poslanec Demosa v prvi demokratično izvoljeni slovenski vladi, udeleženec sestanka v Poljčah pred 23 leti in član zbora občin slovenske skupščine, ki je glasovala za plebiscit pred božičem leta 1990.