Do sedaj izstopila desetina članov

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 12. november 2013 / 12:09

»Za zdaj delamo tako kot pred uveljavitvijo prostovoljnega članstva, to pomeni, da se borimo predvsem za male in mikro obrtnike in podjetnike. Vladi dopovedujemo, da bodo nekateri ukrepi prinesli več škode kot koristi gospodarstvu,« dobrih deset dni po uveljavitvi prostovoljnega članstva ugotavlja Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Ljubljana – Čeprav delo na OZS teče nemoteno na­prej, pa se je od 27. aprila, ko je bilo uzakonjeno prostovoljno članstvo, marsikaj spremenilo. V pol leta, 27. oktobra je sicer neobvezno članstvo začelo šele veljati, je izstopne izjave podalo okoli pet tisoč članov oziroma približno deset odstotkov, kar so v zbornici pričakovali. »Nekaj članstva je vedno proti združbam in so komaj čakali na možnost izstopa, večji del sedanjih odhodov pa pripisujemo težki gospodarski situaciji pri mikro obrtnikih, ki iščejo prihranke na vseh področjih, le da bi preživeli. V storitvenem sektorju je zelo težko,« pojasni Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja OZS.

Dosedanje število izstopov po vsej verjetnosti ni dokončno, v zbornici pričakujejo odhod od 15 do dvajset odstotkov vseh, veliko bo odvisno tudi od gospodarske situacije. Pripisi na izstopnih izjavah članov kažejo, da se bo marsikateri, ki danes ne zmore plačevati članarine, ob okrevanju včlanil nazaj.

Zmanjšali število zaposlenih

Tudi zato, ker so v še­stih mesecih v OZS postorili marsikaj, da bi člane zadržali. Med ukrepi je kartica Mozaik podjetnih, prek katere člani koristijo storitve ali blago drugih članov s popustom ali bonitetami, učinek enega nakupa pa lahko prihrani mesečno ali celo letno članarino. V zbornici so se že lotili prilagoditve na nove razmere, na mehak način zmanjšali število zaposlenih z 88 na 71 sodelav­cev, racionalizirali so funkcionarski del (upravni odbor se krči) in opravili notranjo reorganizacijo dela. Na Gorenjskem deluje pet območnih zbornic: Kranj, Škofja Loka in Radovljica so večje in zelo močne, podobna je tudi jeseniška, medtem ko Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič spada med najmanjše zbornice v Sloveniji. »Za zdaj se status območnih zbornic ne spreminja, kako bo v prihodnosti, težko napovedujemo. Zakon dovoljuje, da jim pomaga lokalna skupnost. V Tržiču vidim priložnost za sodelovanje občine in zbornice v obliki pomoči mikro in malemu gospodarstvu,« pojasni namestnik generalnega sekretarja. V skorajda vseh območnih zbornicah imajo že vzpostavljeno dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in lokalnimi institucijami, tako kot v krovni zbornici pa bo treba tudi po območnih opraviti optimizacijo in racionalizacijo, zmanjšati nepotrebne stroške in delati predvsem na področjih, ki jih člani zahtevajo: informiranje, svetovanje in poslovna pomoč. Slednje v OZS vidijo tudi skozi portal Moj Obrtnik, ki ga bodo nadgradili in na njem brezplačno predstav­ljali člane ter morda tudi posredovali med potrošniki in člani. Za optimalno delo sedaj posodab­ljajo programsko opremo, dela bodo zaključena v nekaj mesecih.

Nižja članarina

Še to: po zakonu velja trimesečni rok za izstop iz članstva, po januarju prihod­nje leto pa bo možno kadarkoli podati izstopno izjavo, vendar bo izstop veljal od 1. januarja prihodnjega leta. Sedovnik poudarja, da le tako lahko zbornica normalno načrtuje delo in posluje, hkrati na ta način preprečujejo izigravanje članstva. Po novem članarina OZS znaša 18 ali 27 evrov, prej je najvišja znašala petdeset evrov, za rokodelce ostaja enako kot prej – deset evrov. Če se bo za izstop iz zbornice odločilo dobrih deset tisoč članov, bo OZS ob polovico vseh prihodkov iz naslova članarine, manko pa bodo skušali nadoknaditi s storitvami za trg, novimi storitvami za člane, pridobivanjem sponzorjev za prireditve in podobno.