Bojijo se visokih davkov

Davek na nepremičnine je bila ena od tem ponedeljkovega pogovora kmetov z ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom.

Šenčur – »Gorenjski kmetje bomo z uveljavitvijo predlaganega zakona o davku na nepremičnine plačevali 13,7-krat več davka kot ga zdaj. Kje bomo vzeli denar za to? Ne zdi se nam sprejem­ljivo, da bo kmet v Moravcih plačal za hektar kmetijskega zem­ljišča 9 evrov davka, v občini Šenčur pa povprečno 124 evrov,« je kritičen Marko Dolinar, kmet iz Vogelj in član sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. »Gorenjske kmetije že zdaj zaradi majhnosti in naravnih omejitev niso konkurenčne drugim, s plačevanjem davka na nepremičnine bodo postale še bolj nekonkurenčne,« meni Ivan Tičar, kmet iz Voklega in predsednik sveta kranjske območne enote zbornice.

Zakon ima varovalko

Davek na nepremičnine je bila le ena od aktualnih tem ponedeljkovega pogovora z ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom v Šenčurju, kamor sta ga povabili občinska organizacija Socialnih demokratov in Lista BOR. Kot je dejal minister, je sedanji predlog zakona po pogajanjih s predstavniki kmetov bistveno boljši od prvotnega, med drugim vsebuje varovalko, na podlagi katere kmetje za kmetijska zemljišča ne bodo plačevali več kot dvajset evrov davka na hektar in za gozdove ne več kot pet evrov. »Zakon podpiram, ker vem, kaj je alternativa, če ga ne sprejmemo. A tega ne bi javno razlagal,« je dejal minister, ki je udeležencem pogovora predstavil tudi najpomembnejše novosti Skupne kmetijske politike Evropske unije v obdobju 2014-2020 ter nekatere že sprejete in predvidene zakonske spremembe.

Neprilagojeni na klimatske spremembe

Kmetje se bodo ob oddaji zbirnih vlog za leto 2015 morali odločiti, ali bodo še naprej tako kot doslej uveljavljali neposredna plačila ali se bodo raje vključili v administrativno manj zahtevno »shemo za male kmete«, pri kateri pa bodo plačila navzgor omejena na največ 1250 evrov na leto. Mladi kmetje bodo pet let upravičeni do četrtine višjih neposrednih plačil, hektarska plačila za njive in travinje se bodo postopoma izenačila, gorske kmetije bodo deležne več pomoči, proizvodno vezana plačila bo možno uveljavljati le za proizvodne sektorje, ki po statističnih podatkih niso v porastu ...

»Potrošnike želimo navaditi, da bodo bolj posegali po domači, lokalno pridelani hrani,« je dejal Židan in dodal, da je vlada s sprejetjem priporočil olajšala javnim zavodom naročanje lokalne hrane. »V zadnjih enajstih letih smo imeli pet suš, samo lanska je povzročila kmetijstvu 56 milijonov evrov škode, za letošnjo podatki še niso znani. Slovensko kmetijstvo se še ni prilagodilo klimatskim spremembam,« je dejal minister in poudaril, da priprav­ljajo nov načrt namakanja kmetijskih zemljišč, po katerem bi naložbe v namakalne sisteme vodile občine.

Poslovno slabo organizirani

»Zakona o katastrskem dohodku (KD) se kmetom ni treba bati, saj vsebuje varovalke, na podlagi katerih se KD nikomur ne bo povečal za več kot deset odstotkov. Neodvisna skupina strokovnjakov bo pregledala izračune in predlagala potrebne spremembe zakona,« je dejal minister in priznal, da mu tudi strokovnjaki niso znali pojasniti, zakaj je KD na prekmurski njivi bistveno nižji kot na gorenjski. Kar zadeva spremembe zakona o kmetijsko gozdarski zbornici, minister ni za prostovoljno članstvo, saj bi se s tem tudi pri nas podobno kot že v nekaterih državah članstvo verjetno toliko zmanjšalo, da je ne bi nihče več jemal kot resnega sogovornika. Kmetje so po ministrovem mnenju poslovno slabo organizirani, saj na leto zgubljajo milijone evrov, ker ne nastopajo enotno pri nakupu kmetijskega reprodukcijskega materiala in pri prodaji pridelkov.

Premajhen posek lesa

Ministrstvo s spremembami zakona o kmetijstvu predlaga postopno skrajšanje plačilnih rokov na 30 dni za hitro pokvarljivo blago in 60 dni za ostalo blago pa tudi zaščito kmetov in potrošnikov pred prevaranti. Sistem t. i. prevoznic za prevoz lesa bo ostal, a ga bodo nekoliko spremenili. »Slovenski problem ni prodaja hlodovine v Avstrijo, ampak ta, da od osmih milijonov kubičnih metrov letnega prirastka ne posekamo niti polovice,« je dejal minister Židan in dodal, da pri prodaji kmetijskih pridelkov v sosedne države cene padejo takoj, ko tuji odkupovalci ugotovijo, da naši kmetje pri prodaji nimajo druge izbire.