Ko nas strese stres

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: Nasveti / torek, 12. november 2013 / 12:10

Štej darove, ne svojih bremen. Štej dobičke, ne izgub. Štej radosti, ne bolezni. Štej prijatelje, ne sovražnikov. Ceni življenje, ne bogastva.

Letos se veliko govori o stresu. Ljudje izgorevajo, ljudje zbolevajo, ljudje imajo vsega preveč. Pa poglejmo od blizu tega našega sovražnika in mogoče bomo laže razumeli, kaj se zgodi in kaj lahko vsak sam stori. Kaj je sploh stres? Stres je telesna reakcija na mobilizacijo obrambnih sistemov proti grožnji, ki jo zazna naše telo (»beg ali boj«). Grožnje so lahko različne: izguba službe, preveč dela v službi, izguba ljudi, zdravja ali življenja, slabi medsebojni odnosi, prometna nesreča … Včasih so tudi vesele stvari stresne – poroka, rojstvo otroka, loto dobitek … Največ stresnih točk na lestvici dosežejo: smrt bližnjih ljudi, ločitev, selitev, menjava ali izguba službe, poroka, spremembe v družini.

Stres je mešanica telesnih, fizičnih, duševnih in kemičnih reakcij. Reakcije so odvisne predvsem od našega zaznavanja stresne situacije. Za nekoga je lahko povsem isti dogodek skoraj blagoslov, za drugega pa najhujše, kar se mu zgodi v živ­ljenju. Pomen dogodkom vedno dajemo sami, zato ne moremo reči, da na stres nimamo vpliva. Imamo ga, in to kar velikega. Stres je lahko tudi pozitiven, ker nam omogoča preživetje v različnih situacijah – zvišuje budnost, poveča energijo, izboljša učinkovitost. Stres in njegovo obvladovanje morata biti v ravnovesju, sicer se to poruši. Če je stresnih situacij preveč ali se predolgo vlečejo (do osem tednov), ostaja telo ves čas v priprav­ljenosti in se izčrpamo. Izčrpanost lahko povzroči »izgorelost«, kar pomeni fizično in psihično predajo – stanje nujno zahteva strokovno pomoč. Znaki izčrpanosti so različni: glavobol, živčnost, napetost, slabost, omotičnost, pretirana kritičnost, stalna vznemirjenost, razdražljivost, bolečine v prsih, utrujenost, občutek praznine, brez energije, hitra menjava razpoloženja, izbruhi jeze, bolečine v vratu, hrbtu, pomanjkanje zanimanja za stvari, sumničavost, občutek, da nas drugi ne razumejo, hitro bitje srca, težave z dihanjem, občutki manjvrednosti, neodločnost, stalna želja po samoti, zmanjšana koncentracija, razpršene misli, pesimizem …

Obvladovanje stresa je pogojeno z našim razmiš­ljanjem. Misli in prepričanja, o katerih je vredno razmisliti in s katerimi pogosto zalivamo svoje strahove in večamo stres, so številne: ljudem moram biti všeč, biti moram uspešen, grozno je, če gre vse narobe, najhujše šele pride, moje razpoloženje je odvisno od zunanjih dejavnikov, težavnim situacijam se je najlažje izogniti, sem, kakršen sem, in ne morem se spremeniti, ljudje se morajo obnašati primerno, sreča mi pripada, ne da bi moral zanjo kaj narediti. Ali je vse to res? Včasih je zadosti, če spremenimo odnos do nečesa, kajti s tem se postavimo iz vloge žrtve v vlogo aktivnega igralca.

Seveda je receptov za obvladovanje stresa vsaj toliko kot ljudi, saj vsak izbira med možnostmi, ki mu ustrezajo, glede na karakter, način življenja in tudi glede na to, kaj so nas naučile izkušnje. Nekaj receptov pa je univerzalnih in hitro delujočih: stresorjem pripišemo manjši pomen – ali je zadeva res vredna mojih čustev, energije, časa? Spoznajmo stresorje in se nanje pripravimo – kaj lahko drugič storim drugače, bolje? O problemih se pogovarjajmo in iščimo različne rešitve. Razčistimo, do kje sega naša odgovornost in na kaj vse lahko vplivamo. Prosimo za pomoč, če ne vemo, ne znamo, ne zmoremo – pametni prosijo za pomoč, nespametni pregorijo. Uporabljajmo učinkovito komunikacijo. Sproti rešujemo konfliktne situacije. Postavimo si prioritete v življenju. Črtajmo »moram«. Naučimo se ravnati s časom – ne prelagajmo nalog, ne odlašajmo. Preverimo kradljivce časa in energije. Preverimo svoje vrednote. Kakšna je naša fizična pripravljenost? Prehrana? Voda, pijača? Spanje? Katere so naše najbolj zdrave in nezdrave navade? Koliko prijateljev naštejete?