V novi tovarni za predelavo žlindre / Foto: Gorazd Kavčič

Žlindra ne bo več problem

Prejšnji četrtek so na Jesenicah tudi uradno odprli nov predelovalni obrat Harsco Minerali, v katerem predelujejo žlindro iz podjetja Acroni.

Jesenice – Pogodbo za predelavo žlindre so v Acroniju, ki sodi pod okrilje Slovenske industrije jekla, s korporacijo Harsco Metals&Minerals sklenili leta 2010, čemur je sledilo pridobivanje potrebnih dovoljenj za gradnjo tovarne na območju Acronija in za predelavo žlindre.

Kot je povedal direktor Harsco Minerali Slovenija Andrej Begelj, je investicija stala sedem milijonov evrov, tovarna pa je opremljena z najsodobnejšo opremo, ki omogoča energetsko učinkovito in okolju prijazno predelavo žlindre. Žlindra se loči na tako imenovano črno, ki jo Harsco predeluje že od junija, ter belo, ki nastaja v proizvodnji nerjavnih pločevin in pred katero imajo okoliški prebivalci največ strahu. V procesu predelave iz žlindre izločijo kovine, ki jih ponovno uporabijo v proizvodnji, ter mineralni produkt, ki je uporaben v gradbeništvu, denimo kot primes cementu, v asfalterstvu, pri sanacijah brežin ... V novi tovarni predelajo štirideset ton žlindre na uro, po Begljevih besedah naj bi jo naslednje leto predelali sto tisoč ton.

Sproti predelujejo svežo žlindro iz proizvodnje, lotili pa se bodo tudi kupov nakopičene žlindre ob Acroniju, predelava katere bo trajala vsaj še pet let, je povedal Begelj. Kot je poudaril, so poskrbeli za čim manjši vpliv na okolje, tako žlindro pršijo z vodo, da se ne praši, predelava pa poteka v zaprtem in zvočno izoliranem prostoru.

Kot je dejala predsednica Krajevne skupnosti Slovenski Javornik - Koroška Bela Maja Otovič, je po začetnem nezaupanju krajanov novo podjetje zdaj to zaupanje pridobilo. »Verjamemo, da bo Harsco poskrbel za sanacijo okolja in ne bo na novo onesnaževal,« je poudarila Otovičeva.

Zadovoljstvo, da so v občini odprli novo podjetje – v njem je ta čas 21 zaposlenih, v bodoče naj bi jih bilo 35, zvečine domačinov – je izrazil tudi jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger. Kot je poudaril, bo Harsco Minerali s predelavo rešil večen problem Jesenic, to je problem žlindre, saj Acroni te odslej ne bo več kopičil.

Odprtja nove tovarne so se udeležili tudi generalni direktor Harsco Minerals Europe Bart Vanderlinden, predsednik Harsco Metals&Minerals za območje južne in zahodne Evrope Chris Whistler, predsednik uprave SIJ Tibor Šimonka in direktor Acronija Slavko Kanalec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 1. december 2014 / 14:44

Dobrodelni koncert za slabovidnega Uroša

Kokrica – Obiskovalci Kulturnega doma na Kokrici bodo v torek, 9. decembra, ob 19. uri imeli priložnost doživeti nekaj posebnega. In v čem bo ta posebnost? Na odru se jim bo predstavila vsestranska...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Dobrodelnost med glasbeniki

Danes smo vstopili v mesec veselja in obdarovanja. Mlada pevka Manca Špik je z obdarovanji začela že v soboto.

Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Nominator 226

Kot da smo se nekako sprostili, oddahnili od lokalne politične tekme? Toliko lepšega in zanimivega se dogaja zadnji čas. Morda nas je oni zgoraj v tem čudovitem adventnem času obšel z bo...

Slovenija / petek, 1. december 2006 / 06:00

Ognjemet čudovitih melodij

SNG Opera in balet Ljubljana začasno na Gospodarskem razstavišču. Prihodnji teden bodo uprizorili La Traviato.

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Kaj počne sosedova žena

Po uspešnici Izbrisani iz BOOM teatra prihaja še komedija Sosedove skrivnosti. Saj veste: sosedova boljša služba, boljši avto, lepša hiša. A verjemite, ni vse tako črno...

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Pri Francki na večerji

Kulturno umetniško društvo Matija Valjavec skozi igro o tem, kako so se znali naši predniki veseliti.