Speča princeska Ajdna se prebuja

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 11. november 2013 / 11:14

Po devetih letih, ko je bilo arheološko najdišče Ajdna nad Potoki bolj ali manj zapuščeno, zdaj nadaljujejo urejanje tega arheološkega bisera. Država je odkupila večino zemljišč, kar je pogoj, da znova lahko financira dela.

Občina Žirovnica se ponaša z arheološkim biserom, Ajdno. Gre za poznoantično naselbino na višini 1048 metrov, kjer so se arheološka izkopavanja pričela leta 1976. Najdeni so bili ostanki petindvajsetih zgradb, enajstih grobov in zgodnjekrščanske cerkve. Arheološko delo je opravil Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Kranja z arheologom in konzervatorjem dr. Milanom Sagadinom na čelu, v veliko pomoč pa mu je bil (danes žal že pokojni) domačin Janez Meterc. Dela na Ajdni so potekala vse do leta 2004, zatem pa so zastala. Kar devet let se na Ajdni ni dogajalo kaj dosti, še več, delno obnovljene objekte je začel načenjati zob časa. A pred dvema letoma je državi vendarle uspelo odkupiti večino zem­ljišč (ta so bila v zasebni lasti), kar je bil pogoj, da Ajdna lahko zopet kandidira za sredstva, ki jih država namenja za spomenike državnega pomena v državni lasti. Kot je povedal dr. Milan Sagadin, ki se z Ajdno ukvarja že desetletja, se tako dela na Ajdni zopet nadaljujejo. Lotili so se obnov tlakov in zidov, ki so v zadnjih devetih letih že začeli propadati, dela pa bodo predvidoma zaključili prihodnje leto s postavitvijo klopi in miz za obiskovalce ter z ureditvijo panojev s teksti in slikami. Upajo tudi, da bodo lahko ponatisnili vodič po Ajdni oziroma izdali novo zloženko o tem arheološkem biseru. Zatem pa bo Ajdna predana upravljavcu, ki naj bi jo vključil v turistično ponudbo in jo tudi tržil. Kot je dejal Milan Sagadin, je kulturno ministrstvo že pozvalo zavod za varstvo kulturne dediščine, naj prevzame upravljanje Ajdne, a je zavod pobudo zavrnil. »Menimo, da Ajdno mora v upravljanje prevzeti nekdo, ki jo bo vključil v širši nabor spomenikov dediščine; to vlogo bi lahko prevzel Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, ki bi Ajdno kot pot arheološke dediščine lahko vključil v Pot kulturne dediščine, skupaj s še drugimi lokalnimi arheološkimi spomeniki, kot so Turška jama, Sveti Lovrenc, Velika in Mala Selca, Mala jama ...,« je povedal.

Da je Ajdna vključena v dolgoročno strategijo razvoja turizma v občini Žirovnica, je zatrdila Maja Zupan, direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica. »Prizadevali si bomo, da oživimo ta del turistične ponudbe, pri čemer bi bila potrebna povezava vseh gorenjskih arheoloških najdišč in njihovo promoviranje skozi zgodbo,« je dejala.

V tujini takšne arheološke spomenike znajo odlično tržiti, je povedal Marko Stokin z oddelka za mednarodno sodelovanje na zavodu za varstvo kulturne dediščine. Kot primera je navedel Veliko Britanijo in Kitajsko, kjer obiskovalcem arheoloških spomenikov poleg samega ogleda (ponekod imajo tudi večdnevne treking pohode) ponujajo lokalne izdelke, lokalno hrano, predstavljajo jim lokalne posebnosti, običaje ... »Od Ajdne do žgancev,« je to ponazoril Stokin. Kot je dodal, je trženje arheoloških spomenikov v svetu zanimiva tržna niša, nekatere države so postale veliki muzeji, na Kitajskem denimo so v mestu Šian, kjer so izkopali glinene vojščake v naravni velikosti, zrasli hoteli, nakupovalno središče ...

Prvi korak k ponovni prebuditvi speče princeske Ajdne so v Žirovnici naredili pred kratkim, ko so pripravili arheološki dan in ogled Ajdne.