Železne niti, desetič

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Železniki / sreda, 6. november 2013 / 12:53

Ob izidu jubilejne, desete številke zbornika za Selško dolino Železne niti so v Železnikih pripravili prireditev, ki so jo oblikovali učenci tamkajšnje osnovne šole in njihovi mentorji.

Železniki – Uredništvo zbornika, ki ohranja krajevno zgodovino, je letos za svoje delo prejelo občinsko plaketo. Pred kratkim pa je izdalo deseto številko publikacije, ki na 484 straneh prinaša 43 prispevkov 41 avtorjev. Na prireditvi v Železnikih sta vsebino predstavila predsednik Muzejskega društva Rudi Rejc in članica uredniškega odbora Tadeja Kuhar. Rejec se je ob tej priložnosti zahvalil vsem sodelujočim pri pripravi jubilejnega zbornika in ga priporočil bralcem.

Učenci Osnovne šole Železniki pa so ob pomoči svojih mentorjev ob izdaji jubilejnih Železnih niti pripravili domiseln program, s katerim so s prepletanjem preteklosti in sedanjosti predstavili vsebino zbornika. Prikazali so, kako je leta 1915 Anton Štalec pisal domačim s fronte v Zakarpatju, potem pa, kako si danes mladi pišejo sms-sporočila. Odigrali so prizor nekdanjega težaškega kovanja žebljev in ob tem spomnili na sedemstoletnico kovaštva in železarstva v teh krajih. Nato so prikazali film Gregorja Galjota o današnjem hladnem kovanju. Zbornik vsakokrat piše tudi o šolstvu v Železnikih (čez dve leti bo praznovalo dvesto let), tokrat med drugim tudi o šolanju pred drugo svetovno vojno in o takratnih učiteljih. Spomnili so se tudi lani umrlega učitelja likovnega pouka Janeza Hafnerja. V zborniku so predstavljeni prvi fotografi Selške doline. Sicer pa ima ta ozka dolina široke pesniške duše: na prireditvi sta svoji pesmi prebrala pesnika dveh generacij: Franc Tušek in mladi Rok Pintar, zbornik pa se spominja še enega, Antona Hribarja, sicer župnika v Zalem Logu. Z leti se spreminja tudi jezik: starinske izraze, ki jih danes mnogi ne razumejo več, so v Železnih nitih iztrgali pozabi v slovarčku soriškega pogovornega jezika. V narečju nas je z odra nagovorila kmečka gospodinja, pogovor treh današnjih mladih deklet pa je pokazal, da je tudi v današnji govorici ostalo še nekaj značilnih izrazov iz preteklosti.