Bogastvo in smrt

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 11:23

Včasih so za človeka, ki se je pretirano gnal za zemeljskimi dobrinami, rekli takole: Le kaj se toliko žene, saj ne bo ničesar odnesel s seboj! Podoben pogled na lov na tosvetno bogastvo je imel že Jezus, izrazil ga je v svetopisemski priliki o nespametnem bogatašu. Takole gre: »Nekdo iz množice mu je rekel: 'Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.' On pa mu je dejal: 'Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?' In rekel jim je: 'Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.' Povedal jim je priliko: 'Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, zato je v sebi razmišljal: 'Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?' Rekel je: 'Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine. Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.' Bog pa mu je rekel: 'Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?' Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Lk 12,13–21)

V Protestantskem katekizmu (Ljubljana 1995) berem, kako so to svetopisemsko priliko priredili za sodobne razmere. »Neki človek je imel velik terminski koledar in si je rekel: Vsi termini so zasedeni, vendar pa pri načrtovanju še niso upoštevani kongres X in kongres Y kot tudi zasedanja pododborov. Le kam naj jih vse spravim? In kupil si je večji terminski koledar z možnostjo razdelitve nočnih ur, še enkrat disponiral, vse skrbno vnesel in si rekel: Sedaj pa le bodi mirna, duša, vse si dobro načrtovala! Toda kolikor manj je zamujal, toliko bolj mu je rastel ugled in izvolili so ga v odbor Q in v predsedstvo K, drugi in prvi predsedujoči, častni član. In potem je bilo nekega dne tako daleč, da mu je Bog rekel: Norec, to noč si ti na mojem terminskem koledarju!«

V rdečih časih bi rekli, da so gornje navedbe črne, »reakcionarne«. Da hočejo revne le pomiriti z obstoječim stanjem. Češ: kaj bi se razburjali, ko vidite, kako razni kapitalisti in tajkuni bogatijo čez vsako mero, saj ne bodo ničesar odnesli s seboj, umrli bodo ravno tako kot revni, morda bodo umirali bolni in v hudem trpljenju. Podobno bi nam lahko očitali, ko jih navajamo danes. Češ: tiste, ki so pokradli nekdanje družbeno premoženje, je treba kaznovati, nakradeno pa jim odvzeti. Seveda, se strinjam. Če bi jih samo gledali in nič ukrenili, češ saj ne bodo ničesar odnesli s seboj, bi ravnali napak.

Tu mi gre bolj za neki drug pogled na te reči, za neki drug poudarek. Tiste, ki so si nagrabili preveč, je res treba ustaviti in jih kaznovati, to je naloga pravne države. Na drugi strani pa narobe ravna tudi tisti, ki se ob pogledu na bogatega sodržavljana razburja, grize od zavisti in razmišlja, kako bi tudi sam kaj malega nagrabil. Taka drža je napačna, zgrešena je v moralnem in zdravstvenem oziru. V družbeni situaciji, ki je »kritična« in je zanjo značilno, da zaslužimo vse manj in si zato lahko tudi privoščimo vse manj, je za človeka bolje, če se zaradi tega ne sekira, ampak se tej situaciji raje prilagodi, v sebi in na zunaj. Težko je živeti v veliki revščini in biti lačen, a pri nas k sreči še ni tako hudo. Večina še živi spodobno. Pred dnevom mrtvih se lahko malo bolj zamislimo in spoznali bomo, da nas še tako velika kopica zemeljskih dobrin ne bo rešila pred tistim, kar vsakogar čaka na koncu zemeljske poti. Za pripravo na to pot pa so primernejše duhovne dobrine.