Slovenija
Kako veličastno zveni ta beseda. Opevali so jo razni pesniki, le Ivan Cankar je imel nekoliko kritičen odnos do nje. Je že vedel, zakaj. Slovenija dežela bistrih potočkov, potokov in rek. Lepih gora, lepih planin, kjer se pasejo lepe krave pod vodstvom lepih majeric in možatih pastirjev (kako priročno za reklamo znamke Milka). Dežela, kjer dopoldne smučaš na Krvavcu, popoldan pa se že kopaš v morju, ki ga je v globino več kot pa v širino in dolžino. To je tudi dežela lepih deklet (kar je sicer glede na mojo starost nepomembno), saj je že Prešeren pisal, da so lepe Ljubljanke od nekdaj slovele. Seveda ni mislil samo na Ljubljančanke, saj je bil človek širokega srca in je imel v mislih celotno žensko populacijo na Slovenskem, le napisati tega ni mogel, saj bi bila že tako dolga pesem še daljša. Pa še prav je imel. Ko gledam današnja mlada dekleta, torej ženski spol do petdeset let, se mi zdi, da živim v večni pomladi, manjkajo le zvončki, trobentice in vijolice, ki pa se jih da nadomestiti z drugimi rožami, tako da je pomlad popolna.
A kaj ko so me iz tega sanjskega sveta v resničnost pahnile razmere, recimo, resničnostni šov, ki ga ne režirajo televizijci. Kje je sedaj zgoraj opisana Slovenija?! Pokrajinsko je ostala, vsebinsko pa je postala greznica, ki jo polnijo politiki od občinske do državne ravni. Poslanci ne morejo narediti reda ali pa nočejo tam, kjer se o milijonih evrov pogovarjajo kot jaz o krompirju. Seveda ne na svoj račun, ampak naš. Bančna brezna, ki niso posledica potresov, temveč zavestnih odločitev, polnimo mi. Zoper odgovorne v njih ni nobenih kazenskih postopkov. Beremo le o njihovih dohodkih in privilegijih, ki jih uživajo. Afere, kraja, goljufije, zlasti gospodarski kriminal, so teme, ki prevladujejo. Po čigavi zaslugi? Zato je še najmanj krivo pravosodje, saj se mora ravnati po predpisih, ki jih sprejemajo drugi. Parlament, kjer sedijo ljudje, ki zagovarjajo v prvi vrsti svoje lastne interese, in skupine ljudi, ki mešetarijo z našim denarjem in s tem tudi z življenjem, s cilji vzeti čim več zase. Temu se reče kapitalizem. Nisem za tak kapitalizem, ki tisočim delavcem v Vegradu, SCT, SGT Primorju itd. niso plačali njihovega dela, ki so ga pošteno opravili zastonj.
Ali je to še Slovenija iz prvega dela tega članka, če se udeležuje vojn povsod tam, kamor nas pošlje Amerika. To, da se priklanjamo Ameriki, je že prav nagravžno. Ta prisluškuje celemu svetu, za svoje interese pa ji ni težko ubiti tisočev in milijonov ljudi v Južni Ameriki, Aziji, Afriki, skratka po celem svetu. In kaj stori Slovenija oz. njeni predstavniki? V imenu kapitalizma se obnašajo v stilu »ljubim ruku«. Pokleknili smo kot kura pred petelinom. Današnji tipi Lovše, Erjavec, Janša itd. sicer niso petelini, jim pa ustreza položaj kure, zlasti v tujini.
Sicer pa imam rad svojo domovino, saj druge sploh nimam.