
Pastirji s Krvavških planin
Člani Dramske skupine Pod stražo Kulturnega društva Davorin Jenko Cerklje so v soboto pripravili že tretji celovečerni projekt Slovenec moj, zapoj z menoj, ki je bil letos posvečen spominu na pašništvo na krvavških planinah.
Priprav na svoj osrednji projekt so se člani Dramske skupine Pod stražo (v okviru kulturnega društva sicer delujejo že osmo leto) lotili že zgodaj spomladi, koliko truda in energije je bilo za skoraj dveurni večer potrebne, pa so pokazali v soboto v polnem Kulturnem hramu Ignacija Borštnika.
Pod taktirko Brede Žargaj, ki je poskrbela za idejo, scenarij in režijo, so pastirsko dediščino na Krvavcu prikazali s skorajda vseh možnih zornih kotov. »Vse krvavške planine od Jezerc, Kržišča, Kriške planine, Njivic, Gospinca do Dolgih njiv in Korena so bile nekdaj žive. Povsod so pasli kar lepo čredo lisaste govedi, ki so jo prignali iz cerkljanske in kamniške okolice. Mleko so kisali, izdelovali skuto in sire, iz smetane kuhali masunek in tropinje,« nam je krvavško planšarstvo predstavila Mira Gerkman, na cerkljanskem odru pa so ga člani dramske skupine Pod stražo predstavili z igro, petjem, plesom, projekcijo slik in humorjem. Obiskovalce so seznanili z arheološkimi najdbami na Krvavcu, s prispevkom naravoslovca in župnika Simona Robiča, ki je kar 23 deloval na Šenturški Gori in je bil reden obiskovalec Krvavca, ter arhitekta Jožeta Plečnika, ki je zaslužen za kapelico Marije Snežne. Življenje pastirjev – od odhoda živine na pašo pa do konca pašne sezone, so igralci predstavili skozi humorne dialoge, obiskovalcem so mimogrede predstavili legendo o imenu Krvavca, nekaj pastirskih iger in številne pesmi – tako ljudske kot avtorske. Slednje sta prav za ta večer napisala in zaigrala Jože Teran in Franci Prosenc iz Šmartna. Pastirje iz okoliških vasi so na krvavške planine pospremili že spomladi, in sicer s kamero v roki, in po zaslugi Vida Frantarja je bila celotna prireditev obogatena z dokumentarnim filmom. Kako so pastirji živeli in delali pred nekaj desetletji, je zbranim iz lastnih izkušenj pripovedoval tudi Vido Grilc iz Poženika, ki je nekdaj sam pasel krave.
Prav vse, kar so predstavili na odru, pa so člani društva po zaslugi Brede Žargaj in Mire Gerkman zbrali tudi v knjižici z naslovom Sem na Krvavcu kravce pasel, ki so jo posvetili vsem pastirjem in pastiricam, ki so pasli na Krvavcu, in vsem ljubiteljem teh planin. S tem želijo, kot so poudarili, ohraniti bogato kulturno dediščino, običaje, šege in navade naših prednikov, kar je moto Dramske skupine Pod stražo že vse od nastanka skupine.