Župani postavili zahteve
Okoli 130 županov je potrdilo usklajene zahteve Skupnosti slovenskih občin (SOS) in Združenja slovenskih občin (ZOS), med drugim tudi zamenjavo nepremičnskega zakona s kriznim davkom. Za ukinjanje občin vladi zmanjkalo argumentov, pravijo.
Slovenija ni poskusni zajček
Po predstavnikih Svetovnega denarnega sklada je v ponedeljek v Slovenijo v sklopu obiskov po vseh članicah prišel še vodja evroskupine in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem. Med šesturnim obiskom se je sestal z ministrom za finance Urošem Čuferjem, guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem, predsednico vlade Alenko Bratušek in predsednikom države Borutom Pahorjem, v državnem zboru pa se je srečal tudi s člani odbora za finance in monetarno politiko ter odbora za zadeve EU. Ker je Nizozemčev obisk sovpadal s pregledom slovenskih bank, ki bo podlaga za prenos slabih terjatev na t. I. slabo banko in dokapitalizacijo bank, pokazal pa bo tudi, ali bo Slovenija potrebovala finančno pomoč, je seveda javnost najbolj zanimalo, kakšna metodologija se pri pregledu uporablja, saj so od te, doslej skrbno varovane skrivnosti, v marsičem odvisni tudi rezultati pregleda, kot opozarjajo slovenski ekonomisti. Predsednica vlade Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer sta tako gostu izrazila pričakovanje, da se bodo prihodnje leto z enako metodologijo lotili obremenitvenih testov bank tudi v drugih članicah EU. A Dijsselbloem metodologije ni želel komentirati, ker da je to v pristojnosti regulatorjev, Evropske centralne banke in Evropske komisije. Glede nerazkritja uporabljene metodologije pa je dejal, da je po njegovem bistveno, da so testi opravljeni skrbno in pravilno. »Jasnost glede rezultatov in procesa bo na koncu,« je ocenil in zanikal namige, da je Slovenija zgolj poskusni zajček za podobne vseevropske preizkuse v sistemskih bankah prihodnje leto.
Proti ukinjanju občin
Na sredinem srečanju slovenskih občin v Celju so župani povzdignili svoj glas, kljub vabilom pa jim osebno niso prisluhnili ministri in predsednica vlade. Okoli 130 županov je potrdilo usklajene zahteve Skupnosti slovenskih občin (SOS) in Združenja slovenskih občin (ZOS). Ob tem so opozorili, da predlagana proračuna za 2014 in 2015 občinam jemljeta po 21 milijonov evrov vsako leto, ter izrazili nasprotovanje ukinjanju oziroma združevanju manjših občin. Po besedah predsednika ZOS Roberta Smrdelja, sicer župana Pivke, so vse vladne argumente za ukinjanje manjših občin uspeli demantirati, zato vladi preostaja samo še argument, da to pričakuje vlada. Prepričan je tudi, da prisilna ukinitev občin ni izvedljiva, zato bodo potrebni referendumi, ki kar precej stanejo. Kar se tiče zahtev slovenskih županov, jih lahko razvrstimo v šest sklopov. Med drugim zahtevajo, da vlada namesto nepremičninskega zakona uvede krizni davek, da naj se ohrani nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Davek na nepremičnine je lokalni vir, zato bi si smela država polovico davka vzeti le prva tri leta. Zavzemajo se tudi za neobdavčitev občinskih nepremičnin. Nasprotujejo vsakršnemu posegu v zakon o financiranju občin, glede proračunov za 2014 in 2015 pa pričakujejo najmanj 536 evrov povprečnine na prebivalca v obeh letih, izpolnitev sklepa vlade o znižanju stroškov občin za najmanj desetino ter zagotovitev sredstev za financiranje občin v sedanji, že tako znižani višini. Združenji občin zahtevata soudeležbo pri izdelavi teritorialne reforme lokalne samouprave, predlagajo preoblikovanje upravnih enot v skupne občinske uprave, za kar naj država tudi zagotovi denar. Ministrstvo za finance naj tudi predloži predlog zakona o uravnoteženju javnih financ za občine ter prevetri zakonodajo. Glede izvajanja evropske kohezijske politike do leta 2020 pa župani zahtevajo ločeno pripravo dokumentov za obe kohezijski regiji in več denarja za vzhodno, manj razvito kohezijsko regijo. Zahtevajo tudi prednost vlaganja v javni sektor, ne v zasebni, vse še neuresničene veljavne projekte pa je po njihovem treba prednostno uvrstiti v naslednjo perspektivo.
Nove čelade so nujne
Slovenski vojaki bodo kmalu bolje zaščiteni. Ministrstvo za obrambo bo namreč za Slovensko vojsko kupilo 6000 novih čelad britanskega proizvajalca, za kar bo odštelo slab milijon evrov oziroma po 163 evrov na čelado. Obrambni minister Roman Jakič je ta teden pojasnil, da bodo čelade plačali v treh obrokih, saj jih bodo tudi dobili v treh pošiljkah do leta 2015. Prvih 2000 čelad bodo dobili do 22. novembra letos. Minister je poudaril, da je vojska to dobavo načrtovala že leta 2012, ko je Mors pod ministrom Alešem Hojsem naročil enak tip čelade od drugega proizvajalca po ceni 189 evrov na čelado, medtem ko se komercialna cena za take čelade giblje med 450 in 600 evri. Po njegovih besedah čelada spada med osnovna vojakova zaščitna sredstva, sedanje čelade pa so v operativni uporabi od leta 2002 in se jim s certifikatom proizvajalca izteka življenjska doba, s tem pa tudi zagotovljena varnost uporabe. Postopek nakupa je bil transparenten, zagotavlja, na razpis pa se je prijavilo osem domačih in en tuj ponudnik. Izbrali so (seveda) najugodnejšega. Nove čelade bodo bolj sodobne in funkcionalne od starih, nudile bodo tudi boljšo zaščito.