Davek na dežne kaplje

Naslov, ki v teh časih sploh ne preseneča. Davek na zrak že plačujemo, zakaj ga ne bi še na dež?

Davek na zrak že plačujemo, saj se v vseh gorivih skriva tudi dajatev na izpuste CO2. Je zdaj na vrsti samo še sonce, davek na sončne žarke?

»Davek na dež, točneje za odvajanje padavinske vode s streh, ki je speljana v kanalizacijo, smo plačevali že zdaj, vendar je bil skrit v ceni odvajanja odpadnih voda. Po novem pa bo strošek treba obračunati posebej, odvisen pa bo od površine strehe stavbe in od tega, kam je speljana padavinska voda.« Nam je povedal Zdravko Skubic iz podjetja Armex Armature. Torej je jasno, da bo račun (za večino) večji, zmanjšajo ga lahko samo lastniki stavb, ki bodo deževnico zajeli ali odvedli v ponikovalnico. »Komur bo uspelo deževnico s strehe zadržati in ponikniti na svoji parceli, ne bo plačal ničesar. Kdor bo deževnico zbiral v cisterni in samo višek vode odvajal v kanalizacijo, bo plačeval polovico cene za odvajanje. Kdor pa bo ohranil obstoječe stanje in vodo spuščal v mestno kanalizacijo, pa bo plačal stoodstoten prispevek za odvajanje meteornih vod,« razlaga Zdravko Skubic. Ocenjujejo, da bo mesečni strošek za 120 kvadratnih metrov veliko streho šest evrov na mesec. To so zgolj še ugibanja, ker bodo šele na podlagi pridobljenih podatkov o površinah streh, ki so jih pred kratkim zahtevali na primer v ljub­ljanskem javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija, in izdelavi elaborata lahko odgovorili na vprašanje, kakšna bo nova cena za odvajanje in čiščenje padavinske vode.

Zakaj pravzaprav davek na dež?

Odgovor ni tako logičen, kot bi večina mislila. Slišati je bilo, da ga zahteva Bruselj, vendar evropska zakonodaja ne zahteva tovrstnega zaračunavanja stroškov. Za nas je ta novost med davki zanimiva in dobrodošla predvsem zaradi problemov glede povodnji, poplav. S tem davkom gre torej zgolj za priporočeno ločeno zbiranje deževnice, saj se lahko na tak način prepreči poplavljanje, ki bi se lahko pojavilo ob močnih padavinah. Članice Evropske unije so v skladu s poplavno direktivo do konca letošnjega leta zavezane pripraviti karte poplavne nevarnosti in poplavne ogroženosti. Do konca leta 2015 pa še načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti. Vendar sama bruseljska direktiva glede omenjenega problema ne predpisuje, na kakšen način naj to države uredijo.

In še enkrat – zakaj? Minis­trstvo za kmetijstvo in okolje pojasnjuje, da če se padavinska odpadna voda s streh odvaja v javno kanalizacijo, nastajajo izvajalcu javne službe določeni stroški. Čista deževnica priteče v kanalizacijo in se zmeša z odpadno komunalno vodo, zato jo je treba ustrezno odvajati in čistiti. Ti stroški so bili po razlagi ministrstva poprej vključeni v enotno ceno odvajanja ter čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ali pa so jih poravnavale občine.

Počakajmo do marca prihodnjega leta, ko se bo vedelo več o davku na dež. Kdo vse bo meril strehe, kako bo prišlo do pravične delitve in predvsem do kakšne cene?