V Kranju pozimi slabši zrak

Zaradi vse večje uporabe lesne biomase za ogrevanje zrak na določenih območjih v Sloveniji presega dovoljene emisije. Tudi v Kranju.

Število gospodinjstev, ki za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode uporabljajo les, iz leta v leto narašča, saj je postala raba lesa za ogrevanje v zadnjih letih cenovno ugodnejša od rabe fosilnih goriv. V te namene porabimo letno več kot 1,4 milijona kubičnih metrov lesa, predvsem lesnih peletov. V primerjavi s prostorom, potrebnim za skladiščenje polen ali sekancev, je za pelete potreben manjši skladiščni prostor, tudi kurilne naprave so sorazmerno majhne, enostavna pa je tudi njihova raba v sobnih pečeh, ki se pogosto uporabljajo kot dopolnilni vir ogrevanja. Pri tem je pomembno poudariti kvaliteto peletov. Po analizi Gozdarskega inštituta Slovenije od 17 proizvajalcev pelet v Sloveniji izdelki manj kot petine ustreza najvišjemu kakovostnemu razredu. Kakovostna lesna goriva, pravilno uporabljena v sodobnih napravah, zmanjšujejo emisije prašnih delcev in drugih zdravju škod­ljivih onesnaženj, pa tudi stroške ogrevanja, vzdrževanja ter servisiranja kurilne naprave in dimnika.

Pri kurjenju odsluženega lesa, proizvodov in ostankov iz lesnopredelovalne industrije pa moramo biti previdni, saj ne smejo vsebovati težkih kovin ali halogeniranih organskih sestavin, ki izvirajo iz uporabe lesnih zaščitnih sredstev ali premazov.

Trdni delci, manjši od deset mikronov, so eno od onesnaževal, ki ogrožajo zdravje ljudi, saj vstopajo v občutljive dele dihal. V času kurilne sezone se v Sloveniji pogosto srečujemo s preseganjem mejnih vrednosti v zraku, ki jih je zaradi zaščite zdravja ljudi določila EU. Do preseganja dnevne mejne koncentracije delcev PM10 pri nas prihaja izključno v zimskem obdobju leta. Vzrok za povišane koncentracije delcev so poleg emisij iz prometa in industrije predvsem emisije z individualnih kurišč, svoje prispeva tudi meteorologija.

Evropska zakonodaja državam članicam zapoveduje sprejetje načrtov za znižanje koncentracij PM10 za območja, kjer so prekoračene dnevne mejne vrednosti. Med njimi je tudi Kranj. Načrti bodo izdelani do konca leta. Prioritete za izboljšanje zraka so toplotna izolacija stavb, širitev daljinskega ogrevanja, prehod na trajnostno mobilnost, izboljšanje mestnega potniškega prometa in uvajanje vozil z manjšimi emisijami. Zelo pomemben dejavnik za zmanjšanje emisij je tudi pregledovanje in čiščenje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, odstranjevanje katranskih oblog in drugo. Te storitve opravljajo dimnikarji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 6. avgust 2016 / 12:29

Za varnostno reformo

Ne moremo se več sprenevedati, da živimo v varnostnem balonu. Smo del razvitega sveta, ki ga Islamska država in druge teroristične organizacije želijo destabilizirati in nam vsiliti svoje...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 3. februar 2009 / 07:00

So plače zdravnikov (pre)visoke?

Bralci komentirate aktualne dogodke

Cerklje na Gorenjskem / torek, 3. februar 2009 / 07:00

Brniško letališče znova odprto

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki je bilo šest ur zaprto zaradi težav s snegom, je ob 12.10 uri znova začelo obratovati.

Šport / torek, 3. februar 2009 / 07:00

Plavali za medalje in fige

Letos se je mednarodnega plavalnega tekmovanja Dr. Fig v Kranju udeležilo 600 plavalcev iz štirih držav. S športnim dogodkom obeležen kulturni praznik.

Slovenija / torek, 3. februar 2009 / 07:00

Nato mora čakati na proračun 2007

Državni zbor bi moral v četrtek odločati o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške (in Albanije) v zvezo NATO, a so poslanci stranke SDS napovedali obstrukcijo.

Šport / torek, 3. februar 2009 / 07:00

V ledu najhitrejši Rusi

Slovenija je v soteski Mlačca prvič gostila tekmo svetovnega pokala v lednem plezanju. Med odlične Ruse se je uspelo uvrstili le bratoma Vukotič z Bleda. Matevž je bil drugi, Jernej pa šesti.