Ustvarjalna ekipa filmske uspešnice Čefurji raus!, ki že podira rekorde gledanosti pri nas. / Foto: arhiv dogodka (Kolosej)

Čefurji podirajo rekorde

Fužinski režiser in pisatelj Goran Vojnović je nedavno gostoval na prireditvi v Kranju, v teh dneh pa je v ljubljanskem Koloseju na slavnostni podelitvi prejel prvo zlato rolo za filmsko uspešnico Čefurji raus!.

Celovečerni film, ki ga je po lastni istoimenski knjižni uspešnici posnel Goran Vojnović, je na tem, da se prebije med najbolj gledane domače filme, saj si ga je do danes ogledalo že blizu trideset tisoč gledalcev. Gre za zgodbo o mladih fužinskih domačinih, potomcih priseljencev iz nekdanjih republic skupne države, z glavnim protagonistom, sedemnajstletnim Markom, ki ga v filmu odlično odigra Benjamin Krnetić. Zadeve se kmalu začnejo zapletati in Marko, nesojeni košarkarski as, se mora poleg nadležnih policistov in nerazumevajočih staršev soočiti zlasti s težavnimi miselnimi in kulturnimi razlikami med ‘avtohtonimi’ Slovenci ter ‘čefurji’, priseljenci iz republik bivše države, ki jim je vsakodnevno izpostavljen. »Pozab­ljamo, kako krhke in ranljive so družine priseljencev, ki so odrezane ne le od svoje kulture, temveč tudi od sorodnikov in prijateljev. Otroci v teh družinah so pogosto prepuščeni sami sebi, ker so njihovi starši enako nebogljeni kot oni sami. So izgubljeni v svetu njim nejasnih pravil, družbenih norm in običajev. In če starši ne vedo prav dobro, kaj smejo in česa ne, težko svetujejo svojim otrokom. Tem tako preostane le ulica in njena ‘pravila’«, pravi triintridesetletni režiser Goran Vojnović, sicer diplomant filmske in televizijske režije na AGRFT ter pisatelj, svojo pronicljivost pa izraža tudi kot kolumnist.

Svojo ustvarjalno pot je Vojnović povzel v iskrivem pogovoru pred polno dvorano kranjske mestne občine kot gost Dnevov srbske kulture v Kranju. S knjižnim prvencem, uspešnico Čefurji raus! (2008) se je Vojnović velikopotezno prebil na slo­vensko literarno sceno. Roman je bil prodan v sedemnajst tisoč izvodih, osvojil je nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši roman leta ter bil preveden v šest jezikov. Po njem je bila narejena tudi uspešna gledališka predstava z več kot tristo ponovitvami, sedaj pa rekorde – bolj sicer pri gledalcih kot pri kritikih – podira tudi filmska predelava, sicer Vojnovićev drugi režijski project po filmu Piran Pirano. S filmom se je fužinska drama odraščanja vrnila na svoje izhodišče, saj jo je avtor sprva napisal kot scenarij ter jo šele kasneje preoblikoval v roman.

Vsestranski avtor je lani izdal svojo drugo knjigo z naslovom Jugoslavija, moja dežela, v ka­teri predstavlja usode družin v času razpadanja SFRJ. Bogato niansirana zgodba o sinu, ki išče očeta, pri tem pa se izkaže, da gre za voj­nega zločinca, je znova opozorila na nepovratno prepletanje sedanjosti in preteklosti, ki pride za nami. Tudi za ta roman je Vojnović zasluženo prejel kresnika. Tematizirana problematika priseljencev je očitno dodobra usidrana v našem prostoru, s svojimi deli pa je na številna medkulturna trenja opozoril tudi Vojnovič, ki je obenem tudi razčistil z mnogimi tabuji ter sistematično osvetlil zbirokratizirano, tehnokratsko politično naravo ideologij, polno predsodkov do vsega, kar je tuje, ki posledično ustvarja vzvišenost populacijske večine. Za avtorjevo ustvarjanje, zlasti za njegove kolumne, pa je značilen tudi kanček vedrega optimizma, ki ga je po Vojnovićevih besedah v našem medijskem prostoru kar premalo.

Slavnostne podelitve prve zlate role, ki jo prejmejo filmi z več kot petindvajset tisoč gledalci, se je v ljubljanskem Koloseju udeležila celotna zasedba ustvarjalcev filma Čefurji raus!, ki se v prihodnje nadeja še katere izmed filmskih nagrad, tako vsled obiskanosti kakor tudi kakovosti. Režiser in predstavnik Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik je ob predaji povedal: “Glede na to, da je legalno gledanje filmov zelo nepopularno, je to izjemen dosežek in upam, da ta prva zlata rola v letošnjem letu ni zadnja.”

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / sobota, 6. julij 2013 / 08:49

Naravne nesreče brez meja na Zelenici

Tržič – Mednarodni projekt naravne nesreče brez meja (NH-WF), ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, od leta 2011 združuje več institucij iz Slovenije in Avstrije, dve leti je pomem...

Objavljeno na isti dan


Zgornja Gorenjska / četrtek, 15. april 2021 / 23:45

Na novih vlakih prostor za kolesa

Župani Zgornje Gorenjske obiskovalce želijo usmeriti v bolj trajnostne oblike prevoza, kamor sodi tudi vožnja z vlakom. Na Slovenskih železnicah so jim zagotovili, da prihajajo novi, sodobnejši, prost...

Razvedrilo / četrtek, 15. april 2021 / 23:45

Rojstnodnevni znak, ki menja barve

Pred slabim tednom dni smo po naključju izvedeli, da na Brezjah pri Tržiču stoji zanimiv »mlaj«, ki so ga slavljencu postavili ob sedemdesetem rojstnem dnevu. Zapeljali smo se mimo in ugotovili, da...

Razvedrilo / četrtek, 15. april 2021 / 23:41

Za baladami prihajajo poskočni ritmi

Tržičan Samo Žgalin in Kranjčan Tadej Šefer Janc sta gonilni sili zasedbe Noč'n' šiht. Odre si fanta sicer delita že dobra tri leta, nastopata tako akustično kot s skupino, a najraje se definirata kot...

Gospodarstvo / četrtek, 15. april 2021 / 23:41

Sodišče še ni odločilo glede odpovedi zakupne pogodbe

Pravda med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je KŽK-ju odpovedal pogodbo za zakup državnih zemljišč, in KŽK-jem, ki se je na odpoved zakupne pogodbe pritožil, še ni končana. Sodišče je izdalo...

Šport / četrtek, 15. april 2021 / 23:40

Slovenski maratonci na letališču lovili normo

Kranj – V nedeljo je bil v Sieni v Italiji maraton, ki je štel tudi za olimpijske kvalifikacije. Proga je bila speljana po letališču. Nastopili so trije Slovenci, ki so lovili zahtevno olimpijsko n...