Ustvarjalna ekipa filmske uspešnice Čefurji raus!, ki že podira rekorde gledanosti pri nas. / Foto: arhiv dogodka (Kolosej)

Čefurji podirajo rekorde

Fužinski režiser in pisatelj Goran Vojnović je nedavno gostoval na prireditvi v Kranju, v teh dneh pa je v ljubljanskem Koloseju na slavnostni podelitvi prejel prvo zlato rolo za filmsko uspešnico Čefurji raus!.

Celovečerni film, ki ga je po lastni istoimenski knjižni uspešnici posnel Goran Vojnović, je na tem, da se prebije med najbolj gledane domače filme, saj si ga je do danes ogledalo že blizu trideset tisoč gledalcev. Gre za zgodbo o mladih fužinskih domačinih, potomcih priseljencev iz nekdanjih republic skupne države, z glavnim protagonistom, sedemnajstletnim Markom, ki ga v filmu odlično odigra Benjamin Krnetić. Zadeve se kmalu začnejo zapletati in Marko, nesojeni košarkarski as, se mora poleg nadležnih policistov in nerazumevajočih staršev soočiti zlasti s težavnimi miselnimi in kulturnimi razlikami med ‘avtohtonimi’ Slovenci ter ‘čefurji’, priseljenci iz republik bivše države, ki jim je vsakodnevno izpostavljen. »Pozab­ljamo, kako krhke in ranljive so družine priseljencev, ki so odrezane ne le od svoje kulture, temveč tudi od sorodnikov in prijateljev. Otroci v teh družinah so pogosto prepuščeni sami sebi, ker so njihovi starši enako nebogljeni kot oni sami. So izgubljeni v svetu njim nejasnih pravil, družbenih norm in običajev. In če starši ne vedo prav dobro, kaj smejo in česa ne, težko svetujejo svojim otrokom. Tem tako preostane le ulica in njena ‘pravila’«, pravi triintridesetletni režiser Goran Vojnović, sicer diplomant filmske in televizijske režije na AGRFT ter pisatelj, svojo pronicljivost pa izraža tudi kot kolumnist.

Svojo ustvarjalno pot je Vojnović povzel v iskrivem pogovoru pred polno dvorano kranjske mestne občine kot gost Dnevov srbske kulture v Kranju. S knjižnim prvencem, uspešnico Čefurji raus! (2008) se je Vojnović velikopotezno prebil na slo­vensko literarno sceno. Roman je bil prodan v sedemnajst tisoč izvodih, osvojil je nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši roman leta ter bil preveden v šest jezikov. Po njem je bila narejena tudi uspešna gledališka predstava z več kot tristo ponovitvami, sedaj pa rekorde – bolj sicer pri gledalcih kot pri kritikih – podira tudi filmska predelava, sicer Vojnovićev drugi režijski project po filmu Piran Pirano. S filmom se je fužinska drama odraščanja vrnila na svoje izhodišče, saj jo je avtor sprva napisal kot scenarij ter jo šele kasneje preoblikoval v roman.

Vsestranski avtor je lani izdal svojo drugo knjigo z naslovom Jugoslavija, moja dežela, v ka­teri predstavlja usode družin v času razpadanja SFRJ. Bogato niansirana zgodba o sinu, ki išče očeta, pri tem pa se izkaže, da gre za voj­nega zločinca, je znova opozorila na nepovratno prepletanje sedanjosti in preteklosti, ki pride za nami. Tudi za ta roman je Vojnović zasluženo prejel kresnika. Tematizirana problematika priseljencev je očitno dodobra usidrana v našem prostoru, s svojimi deli pa je na številna medkulturna trenja opozoril tudi Vojnovič, ki je obenem tudi razčistil z mnogimi tabuji ter sistematično osvetlil zbirokratizirano, tehnokratsko politično naravo ideologij, polno predsodkov do vsega, kar je tuje, ki posledično ustvarja vzvišenost populacijske večine. Za avtorjevo ustvarjanje, zlasti za njegove kolumne, pa je značilen tudi kanček vedrega optimizma, ki ga je po Vojnovićevih besedah v našem medijskem prostoru kar premalo.

Slavnostne podelitve prve zlate role, ki jo prejmejo filmi z več kot petindvajset tisoč gledalci, se je v ljubljanskem Koloseju udeležila celotna zasedba ustvarjalcev filma Čefurji raus!, ki se v prihodnje nadeja še katere izmed filmskih nagrad, tako vsled obiskanosti kakor tudi kakovosti. Režiser in predstavnik Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik je ob predaji povedal: “Glede na to, da je legalno gledanje filmov zelo nepopularno, je to izjemen dosežek in upam, da ta prva zlata rola v letošnjem letu ni zadnja.”

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Iskal sorodnika, "našel" zgodovino

Rok Gašperšič, upokojenec iz Mišač,je naredil študijo o zgodovini vasi Mišače in rodbine Ažman, v pomoč pa mu je bil (vsaj na začetku) predvsem internet.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 4. avgust 2007 / 07:00

Ojdip

Gojmir Polajnar je umetniško ime pisatelja Borisa Pintarja, ki je doma iz Poljan nad Škofjo Loko, zdaj pa živi in ustvarja v Barceloni. Njegove zgodbe so v slovenski literaturi vse bolj cenjene. Objav...

GG Plus / sobota, 4. avgust 2007 / 07:00

Premislek od železne ceste

Pred 150 leti, 27. julija 1857, so nadvse slovesno odprli železniško progo Dunaj-Trst. Zraven so bili tudi Njih Veličanstvo - sam cesar Franc Jožef! Podpisani pa se - kakšna sramota! - ne morem spomni...

GG Plus / sobota, 4. avgust 2007 / 07:00

Pozabljeni Prešernov rojak in sodobnik Jožef Žemlja

Gorenjski ljubitelji literature, ste že slišali za Jožefa Žemljo (1805-1843)? Najbrž ne. Bil je Prešernov rojak in sodobnik, duhovnik in tudi sam pesnik, rodil se je na Selu pri Žirovnici, umrl na Ovs...

Naklo / sobota, 4. avgust 2007 / 07:00

Center za odpadke še ni določen

Naklo - Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da so se v torek v Naklem sestali predstavniki ministrstva za okolje in prostor in župani občin Kranj, Naklo in Tržič. Do...

Kranj / sobota, 4. avgust 2007 / 07:00

Zastonj vrtci za več otrok

Kranj – Prejšnji teden so z Ministrstva za šolstvo in šport sporočili, da pripravljajo ukrep, s katerim bodo starši oproščeni plačevanja vrtca za drugega ali več otrok, če bodo v vrtec vkl...