Ustvarjalna ekipa filmske uspešnice Čefurji raus!, ki že podira rekorde gledanosti pri nas. / Foto: arhiv dogodka (Kolosej)

Čefurji podirajo rekorde

Fužinski režiser in pisatelj Goran Vojnović je nedavno gostoval na prireditvi v Kranju, v teh dneh pa je v ljubljanskem Koloseju na slavnostni podelitvi prejel prvo zlato rolo za filmsko uspešnico Čefurji raus!.

Celovečerni film, ki ga je po lastni istoimenski knjižni uspešnici posnel Goran Vojnović, je na tem, da se prebije med najbolj gledane domače filme, saj si ga je do danes ogledalo že blizu trideset tisoč gledalcev. Gre za zgodbo o mladih fužinskih domačinih, potomcih priseljencev iz nekdanjih republic skupne države, z glavnim protagonistom, sedemnajstletnim Markom, ki ga v filmu odlično odigra Benjamin Krnetić. Zadeve se kmalu začnejo zapletati in Marko, nesojeni košarkarski as, se mora poleg nadležnih policistov in nerazumevajočih staršev soočiti zlasti s težavnimi miselnimi in kulturnimi razlikami med ‘avtohtonimi’ Slovenci ter ‘čefurji’, priseljenci iz republik bivše države, ki jim je vsakodnevno izpostavljen. »Pozab­ljamo, kako krhke in ranljive so družine priseljencev, ki so odrezane ne le od svoje kulture, temveč tudi od sorodnikov in prijateljev. Otroci v teh družinah so pogosto prepuščeni sami sebi, ker so njihovi starši enako nebogljeni kot oni sami. So izgubljeni v svetu njim nejasnih pravil, družbenih norm in običajev. In če starši ne vedo prav dobro, kaj smejo in česa ne, težko svetujejo svojim otrokom. Tem tako preostane le ulica in njena ‘pravila’«, pravi triintridesetletni režiser Goran Vojnović, sicer diplomant filmske in televizijske režije na AGRFT ter pisatelj, svojo pronicljivost pa izraža tudi kot kolumnist.

Svojo ustvarjalno pot je Vojnović povzel v iskrivem pogovoru pred polno dvorano kranjske mestne občine kot gost Dnevov srbske kulture v Kranju. S knjižnim prvencem, uspešnico Čefurji raus! (2008) se je Vojnović velikopotezno prebil na slo­vensko literarno sceno. Roman je bil prodan v sedemnajst tisoč izvodih, osvojil je nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši roman leta ter bil preveden v šest jezikov. Po njem je bila narejena tudi uspešna gledališka predstava z več kot tristo ponovitvami, sedaj pa rekorde – bolj sicer pri gledalcih kot pri kritikih – podira tudi filmska predelava, sicer Vojnovićev drugi režijski project po filmu Piran Pirano. S filmom se je fužinska drama odraščanja vrnila na svoje izhodišče, saj jo je avtor sprva napisal kot scenarij ter jo šele kasneje preoblikoval v roman.

Vsestranski avtor je lani izdal svojo drugo knjigo z naslovom Jugoslavija, moja dežela, v ka­teri predstavlja usode družin v času razpadanja SFRJ. Bogato niansirana zgodba o sinu, ki išče očeta, pri tem pa se izkaže, da gre za voj­nega zločinca, je znova opozorila na nepovratno prepletanje sedanjosti in preteklosti, ki pride za nami. Tudi za ta roman je Vojnović zasluženo prejel kresnika. Tematizirana problematika priseljencev je očitno dodobra usidrana v našem prostoru, s svojimi deli pa je na številna medkulturna trenja opozoril tudi Vojnovič, ki je obenem tudi razčistil z mnogimi tabuji ter sistematično osvetlil zbirokratizirano, tehnokratsko politično naravo ideologij, polno predsodkov do vsega, kar je tuje, ki posledično ustvarja vzvišenost populacijske večine. Za avtorjevo ustvarjanje, zlasti za njegove kolumne, pa je značilen tudi kanček vedrega optimizma, ki ga je po Vojnovićevih besedah v našem medijskem prostoru kar premalo.

Slavnostne podelitve prve zlate role, ki jo prejmejo filmi z več kot petindvajset tisoč gledalci, se je v ljubljanskem Koloseju udeležila celotna zasedba ustvarjalcev filma Čefurji raus!, ki se v prihodnje nadeja še katere izmed filmskih nagrad, tako vsled obiskanosti kakor tudi kakovosti. Režiser in predstavnik Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik je ob predaji povedal: “Glede na to, da je legalno gledanje filmov zelo nepopularno, je to izjemen dosežek in upam, da ta prva zlata rola v letošnjem letu ni zadnja.”

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sobota, 25. september 2010 / 07:00

Nedelja še ni dan za zobobol

Predvidoma s prvim januarjem 2011 bo v kranjski zobni polikliniki dežurna ambulanta tudi ob nedeljah in praznikih.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 10. november 2019 / 16:48

Pobeg v naravo

Tudi v poznojesenskih deževnih ter zelo kratkih dneh je še vedno moč najti trenutek za pobeg v naravo, peš ali s kolesom. Čeprav dim, ki se zlovešče vali iz tovarniških dimnikov, že napoveduje tema...

Gospodarstvo / nedelja, 10. november 2019 / 16:46

Dolg ni več postavka v naših bilancah

»Nihanja v gospodarski aktivnosti na Merkur lahko vplivajo, a je zdaj naša učinkovitost več kot dovolj velika, da jih lahko kontroliramo,« pravi Blaž Pesjak, generalni direktor nakelske družbe Merkur...

Gospodarstvo / nedelja, 10. november 2019 / 16:45

Podaljšali rok za setev prezimnih posevkov

Kranj – V okviru zahteve za ozelenitev njivskih površin, kar je v okviru programa razvoja podeželja ena od zahtev za kmetijsko okoljska in podnebna plačila, je treba setev prezimnih posevkov opravi...

Bohinj / nedelja, 10. november 2019 / 16:45

Možnosti in pasti razvoja kmetij

Stara Fužina – V Kulturnem domu v Stari Fužini bo v četrtek, 14. novembra, ob 15.30 predavanje z naslovom Ekonomika na kmetiji – možnosti in pasti razvoja kmetij. Predaval bo Tomaž Cör, vodja oddel...

Zanimivosti / nedelja, 10. november 2019 / 16:44

Priznanja za raziskovalne dosežke

Cankarjev dom v Ljubljani je gostil vrhunske zdravnike in farmacevte Srednje in Jugovzhodne Evrope – finaliste mednarodnega Medisovega natečaja za medicinske dosežke International Medis Awards for...