Ustvarjalna ekipa filmske uspešnice Čefurji raus!, ki že podira rekorde gledanosti pri nas. / Foto: arhiv dogodka (Kolosej)

Čefurji podirajo rekorde

Fužinski režiser in pisatelj Goran Vojnović je nedavno gostoval na prireditvi v Kranju, v teh dneh pa je v ljubljanskem Koloseju na slavnostni podelitvi prejel prvo zlato rolo za filmsko uspešnico Čefurji raus!.

Celovečerni film, ki ga je po lastni istoimenski knjižni uspešnici posnel Goran Vojnović, je na tem, da se prebije med najbolj gledane domače filme, saj si ga je do danes ogledalo že blizu trideset tisoč gledalcev. Gre za zgodbo o mladih fužinskih domačinih, potomcih priseljencev iz nekdanjih republic skupne države, z glavnim protagonistom, sedemnajstletnim Markom, ki ga v filmu odlično odigra Benjamin Krnetić. Zadeve se kmalu začnejo zapletati in Marko, nesojeni košarkarski as, se mora poleg nadležnih policistov in nerazumevajočih staršev soočiti zlasti s težavnimi miselnimi in kulturnimi razlikami med ‘avtohtonimi’ Slovenci ter ‘čefurji’, priseljenci iz republik bivše države, ki jim je vsakodnevno izpostavljen. »Pozab­ljamo, kako krhke in ranljive so družine priseljencev, ki so odrezane ne le od svoje kulture, temveč tudi od sorodnikov in prijateljev. Otroci v teh družinah so pogosto prepuščeni sami sebi, ker so njihovi starši enako nebogljeni kot oni sami. So izgubljeni v svetu njim nejasnih pravil, družbenih norm in običajev. In če starši ne vedo prav dobro, kaj smejo in česa ne, težko svetujejo svojim otrokom. Tem tako preostane le ulica in njena ‘pravila’«, pravi triintridesetletni režiser Goran Vojnović, sicer diplomant filmske in televizijske režije na AGRFT ter pisatelj, svojo pronicljivost pa izraža tudi kot kolumnist.

Svojo ustvarjalno pot je Vojnović povzel v iskrivem pogovoru pred polno dvorano kranjske mestne občine kot gost Dnevov srbske kulture v Kranju. S knjižnim prvencem, uspešnico Čefurji raus! (2008) se je Vojnović velikopotezno prebil na slo­vensko literarno sceno. Roman je bil prodan v sedemnajst tisoč izvodih, osvojil je nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši roman leta ter bil preveden v šest jezikov. Po njem je bila narejena tudi uspešna gledališka predstava z več kot tristo ponovitvami, sedaj pa rekorde – bolj sicer pri gledalcih kot pri kritikih – podira tudi filmska predelava, sicer Vojnovićev drugi režijski project po filmu Piran Pirano. S filmom se je fužinska drama odraščanja vrnila na svoje izhodišče, saj jo je avtor sprva napisal kot scenarij ter jo šele kasneje preoblikoval v roman.

Vsestranski avtor je lani izdal svojo drugo knjigo z naslovom Jugoslavija, moja dežela, v ka­teri predstavlja usode družin v času razpadanja SFRJ. Bogato niansirana zgodba o sinu, ki išče očeta, pri tem pa se izkaže, da gre za voj­nega zločinca, je znova opozorila na nepovratno prepletanje sedanjosti in preteklosti, ki pride za nami. Tudi za ta roman je Vojnović zasluženo prejel kresnika. Tematizirana problematika priseljencev je očitno dodobra usidrana v našem prostoru, s svojimi deli pa je na številna medkulturna trenja opozoril tudi Vojnovič, ki je obenem tudi razčistil z mnogimi tabuji ter sistematično osvetlil zbirokratizirano, tehnokratsko politično naravo ideologij, polno predsodkov do vsega, kar je tuje, ki posledično ustvarja vzvišenost populacijske večine. Za avtorjevo ustvarjanje, zlasti za njegove kolumne, pa je značilen tudi kanček vedrega optimizma, ki ga je po Vojnovićevih besedah v našem medijskem prostoru kar premalo.

Slavnostne podelitve prve zlate role, ki jo prejmejo filmi z več kot petindvajset tisoč gledalci, se je v ljubljanskem Koloseju udeležila celotna zasedba ustvarjalcev filma Čefurji raus!, ki se v prihodnje nadeja še katere izmed filmskih nagrad, tako vsled obiskanosti kakor tudi kakovosti. Režiser in predstavnik Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik je ob predaji povedal: “Glede na to, da je legalno gledanje filmov zelo nepopularno, je to izjemen dosežek in upam, da ta prva zlata rola v letošnjem letu ni zadnja.”

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 23. februar 2020 / 10:32

Nekoč razvada, danes umetnina

Gorjuško »fajfarstvo« ali izdelovanje pip je od konca lanskega leta vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Nekoč znana domača obrt izdelovanja rezljanih in ročno okrašenih lesenih pip za kaje...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...